Interaktivno kazalo — klik na naslov vodi do prikaza izbrane vsebine
1. Kaj odloča o tem, ali bodo mladičku ušesa stala pokonci?
2. Ali je ušesni hrustanec sestavljen iz kalcija?
4. Ali res obstaja »slab oziroma šibek hrustanec« v ušesu?
5. Kaj nekateri priporočajo za dvig ušes (poleg kalcija)?
6. Kaj lahko pomaga pri dvigu ušes?
7. Ali pasma res določa tip ušes?
8. Zakaj je kalcij za mladička vendarle življenjsko pomemben?
9. Kakšen je sklep o ušesih in kalciju po mnenju strokovnjajov?
🐾1. Kaj odloča o tem, ali bodo mladičku stala ušesa pokonci?
Po veterinarski anatomiji in razvojni fiziologiji postavitev ušes pri psih ni povezana s presnovo kalcija, temveč z razvojem hrustančnega tkiva, mišičnim tonusom, genetskimi dejavniki ter individualnim tempom rasti mladiča (Veterinary Anatomy; Developmental Canine Physiology).
Kljub temu je med lastniki yorkijev in številnih drugih pasem še vedno razširjeno prepričanje, da povešena ušesa pomenijo pomanjkanje kalcija.
Takšna razlaga ni skladna z osnovami veterinarske znanosti.
POGOSTI MITI:
MIT ŠT. 1.»Kalcij je šel v zobe in kosti, zato ušesa ne stojijo ali so padla.«
Veterinarska fiziologija jasno pojasnjuje, da se kalcij v telesu ne razporeja naključno in ne »odhaja« v posamezna tkiva na račun drugih.
Njegovo ravnovesje in porazdelitev uravnavajo hormonski mehanizmi, predvsem paratiroidni hormon in vitamin D, skladno s potrebami celotnega organizma (Canine Mineral Metabolism).
Rast zob, razvoj kosti in postavitev ušes ne tekmujejo za kalcij. Ušesni hrustanec ni kostno tkivo in za svojo strukturo ne potrebuje dodatnega kalcija, temveč ustrezno dozorevanje kolagenskih in elastičnih vlaken.
MIT ŠT. 2. »V fazi telesne rasti gre kalcij v rast namesto v ušesa.«
Kalcij je stalno vključen v rast in presnovo, vendar to ne pomeni, da bi ga v določenih obdobjih primanjkovalo za postavitev ušes.
Po razvojnem modelu rasti mladičev je položaj ušes povezan predvsem z:
— razvojem hrustanca,
— mišičnega aparata ušesa,
— elastičnostjo kože
— razmerjem med ušesno školjko in lobanjo,
— težo in gostoto dlake na zgornji tretjini (na konici) uhlja
— in genetsko zasnovo,
ne pa s preusmerjanjem kalcija zaradi rasti (Veterinary Developmental Biology).
MIT ŠT. 3. »Ko bo končana faza menjave mlečnih zob v stalne, bodo šla tudi ušesa gor.«
Izraščanje zob in spremembe v položaju ušes se lahko časovno prekrivajo, vendar med procesoma ni vzročne povezave.
Gre za razvojno obdobje z večjo energetsko porabo, v katerem se pri številnih mladičih položaj ušes kasneje spontano stabilizira brez prehranskih dodatkov, kar potrjuje klinična veterinarska praksa.
Na postavitev ušes dejansko vplivajo mišični tonus ušesnega aparata, elastičnost kože, razmerje med ušesno školjko in lobanjo, genetika ter tudi teža in gostota dlake.
Dodajanje kalcija zdravemu mladiču ni le neučinkovito, temveč je lahko tudi škodljivo.
Presežek kalcija lahko poruši mineralno ravnovesje, negativno vpliva na razvoj skeleta, sklepe ter obremeni ledvice in hormonski sistem. (Canine Skeletal Development).
Kot navaja veterinarska literatura:
»Psi nimajo težav z dvigovanjem ušes zaradi pomanjkanja kalcija, temveč zaradi nezadostne aktivnosti mišic ušesnega aparata.« (Dr. M. W. Parker, Veterinary Anatomy, 2011)
🐾2. Ali je ušesni hrustanec sestavljen iz kalcija?
Ne, ušesni hrustanec ni sestavljen iz kalcija.
Uhelj (zunanji del pasjega ušesa) je zgrajen iz elastičnega hrustanca (cartilago auriculae), ki ima povsem drugačno zgradbo kot kostno tkivo. To navajata dr. Horst E. König in dr. Hans-Georg Liebich v učbeniku Anatomy of the Dog.
Hrustanec, zlasti elastični hrustanec, ki gradi uhelj, je po svoji tkivni zgradbi sestavljen predvsem iz:
— kolagenskih vlaken (predvsem tip II),
— elastinskih vlaken (ki dajejo prožnost),
— hondrocitov (celice, ki tvorijo hrustančno matrico),
— vode (približno 70–80 %),
— proteoglikanov (kompleksni vezani sladkorji, ki omogočajo elastičnost in blaženje mehanskih obremenitev).
Kot navaja tudi dr. Samuel H. Baron, dr. med., hrustanec ne vsebuje mineraliziranih kalcijevih soli, kakršne so značilne za kostno tkivo. Gre za mehko vezivno tkivo, katerega mehanske lastnosti so odvisne od kolagena, elastina, proteoglikanov in vode, ne pa od kalcija kot strukturnega gradnika.
V hrustancu so lahko prisotne le zanemarljive fiziološke sledi kalcijevih ionov, ki so del telesnih tekočin in celičnega okolja, vendar nimajo nosilne, oblikovalne ali oporne vloge in ne vplivajo na mehanske lastnosti hrustanca.
To pomeni, da dodajanje kalcija ne more neposredno okrepiti ušesnega hrustanca ali vplivati na njegovo pokončnost.
Lega uhlja je zato odvisna predvsem od genetskih dejavnikov, mišičnega tonusa, elastičnosti kože in vezivnih struktur, ne pa od količine kalcija v prehrani.
🐾3. Ali ima lahko mladič z rahitisom pokončna ušesa in obratno, če lahko ima mladič brez rahitisa povešena ušesa?
Da, oboje je možno.
Ta primerjava je namenoma postavljena zato, ker je rahitis klinična posledica motnje v presnovi kalcija, fosforja in vitamina D, ki vodi v moteno mineralizacijo rastočega kostnega tkiva.
Če bi bila lega ušes zanesljiv pokazatelj pomanjkanja kalcija, bi morali mladiči s povešenimi ušesi hkrati kazati tudi znake rahitisa.
Ker pa v klinični praksi lahko najdemo mladiče z rahitisom in pokončnimi ušesi ter povsem zdrave mladiče brez rahitisa s povešenimi ušesi, lega uhljev ni diagnostični niti zgodnji pokazatelj pomanjkanja kalcija in mineralnih motenj.
Rahitis se pri mladičih kaže predvsem z: — motnjami v mineralizaciji kosti,
— deformacijami skeleta (npr. upognjene okončine),
— bolečinami in zaostankom v rasti,
ne pa z izoliranimi spremembami v drži ušes, kar navaja tudi dr. Anna J. Fascetti v knjigi Applied Veterinary Clinical Nutrition.
Po drugi strani ima lahko popolnoma zdrav mladič viseča ušesa zaradi:
— mišičnega tonusa,
— elastičnosti kože in vezivnega tkiva,
— genetskih dejavnikov.
Dr. Elaine A. Ostrander poudarja, da so morfološke lastnosti, kot je položaj ušes, rezultat kombinacije genetskih in razvojnih dejavnikov ter ne predstavljajo neposrednega kazalnika bolezni ali prehranskega pomanjkanja.
Zato sklepati, da yorkiju primanjkuje kalcija ali da je manj zdrav zgolj na podlagi povešenih ušes, ni znanstveno utemeljeno.
Nasprotno!
Napačna interpretacija lahko vodi v nepotrebno in celo škodljivo dodajanje kalcija, saj, kot opozarja dr. Anna J. Fascetti:
»Motnje zaradi presežka kalcija lahko vodijo do bolezni okostja in nepravilnosti v rasti.« (dr. Anna J. Fascetti, 2013)
🐾 4. Ali res obstaja »slab oziroma šibek hrustanec« v ušesu?
Pri zdravi pasji populaciji ni dokazov, da bi psi z visečimi ušesi imeli manj kakovosten hrustanec.
Gre za individualne razlike v debelini, elastičnosti in kotu ušesne baze, ne za pomanjkljivosti.
Dr. Horst E. König in dr. Hans-Georg Liebich v učbeniku Anatomy of the Dog navajata, da elastični hrustanec uhlja (cartilago auriculae) naravno variira v debelini, prožnosti in obliki med posamezniki iste pasme ter da te razlike sodijo v normalno biološko raznolikost, ne v patologijo.
Dr. Elaine A. Ostrander poudarja, da morfološke lastnosti, kot sta oblika in nosilnost ušes, niso določene z enim samim genom, temveč nastajajo kot rezultat kombinacije več genetskih dejavnikov, zato znotraj pasme obstaja povsem naravna variabilnost teh lastnosti.
Dr. Bruce Fogle dodaja, da zunanje telesne značilnosti pri psih niso enoznačen pokazatelj funkcionalnega zdravja, temveč odražajo normalne razlike v razvoju in konstituciji posameznih živali.
Vztrajanje pri izrazu »slab hrustanec« je zato lahko zavajajoče in stigmatizirajoče, saj ustvarja vtis bolezni ali pomanjkljivosti tam, kjer v resnici gre za povsem normalen razpon biološke raznolikosti.
🐾 5. Kaj nekateri priporočajo za dvig ušes (poleg kalcija)?
V javnosti in med lastniki mladičev se pogosto pojavljajo priporočila za uporabo različnih prehranskih dopolnil, med drugim:
— glukozamin,
— hondroitin,
— MSM (metilsulfonilmetan),
— ribje olje (omega-3 maščobne kisline),
— probiotiki,
— kolagen,
— aminokisline,
— biotin,
— vitamin C,
— vitamin E in podobno.
Večina teh dodatkov je splošno koristna za kožo, sklepe, prebavila, živčevje in celotno telo, vendar ne vpliva neposredno na postavitev ušes.
Dr. Lowell L. Ackerman v knjigi Nutrition for Dogs and Cats navaja, da so dodatki, kot so glukozamin, hondroitin, MSM in kolagen, primarno namenjeni podpori sklepnega hrustanca, vezivnih tkiv in protivnetnim procesom, ne pa elastičnemu hrustancu uhljev ali mišičnemu tonusu, ki določa njihovo lego.
Dr. Jean Dodds poudarja, da imajo vitamini, probiotiki in omega-3 maščobne kisline pomembno vlogo pri splošnem zdravju, imunskem ravnovesju in kakovosti kože, vendar nimajo neposrednega mehanizma delovanja na držo ušes ali njihovo pokončnost.
Tudi Nutrient Requirements of Dogs and Cats (NRC, 2006) navaja, da dodatki lahko koristijo pri specifičnih prehranskih pomanjkljivostih ali kliničnih stanjih, vendar rutinsko dodajanje dopolnil zdravim mladičem brez jasne indikacije ni priporočljivo in ne vpliva na morfološke lastnosti, kot je položaj uhljev.
Skratka: ti dodatki lahko podpirajo splošno zdravje in presnovo, ne morejo pa »dvigniti ušes«, saj lega uhljev ni prehransko pogojena lastnost, temveč rezultat kombinacije genetike, mišičnega tonusa in mehanske obremenitve.
🐾 6. Kaj lahko pomaga pri dvigu ušes?
V praksi se kot splošna, neinvazivna podpora naravnemu razvoju ušes najpogosteje omenjajo naslednji pristopi:
— MASAŽA UŠESNE BAZE (blago in redno)
Baza ušesa (basis auriculae) je spodnji pritrjeni del uhlja, kjer se nahajajo pritrdilne mišice.
Dr. Horst E. König in dr. Hans-Georg Liebich v Anatomy of the Dog navajata, da mišice baze uhlja (npr. levator auris longus, auricularis anterior, zygomaticus) sodelujejo pri dvigu in stabilizaciji uhljev.
Blaga masaža lahko posredno spodbuja lokalno prekrvavitev in zaznavanje mišične aktivnosti, vendar ne gre za terapevtski poseg, temveč za podporno, neinvazivno prakso.
— OBČASNO RAHLO LEPLJENJE ALI PODPIRANJE (če se izvaja nežno in ne dolgotrajno)
dr. Bonnie V. Beaver opozarja, da dolgotrajna mehanska fiksacija telesnih delov lahko vpliva na naravno mimiko in telesno govorico psa.
Zato naj bo tak poseg, če se sploh uporablja, zgolj kratkotrajen, nežen in vedno podrejen dobremu počutju psa.
— KRAJŠANJE DLAKE NA ZGORNJI TRETJINI UŠES (da se zmanjša mehanska teža)
Veterinary Behavior Journal (2021) navaja, da masa in razporeditev dlake lahko vplivata na držo uhlja pri pasmah z elastičnim hrustancem.
Gre za estetsko-higienski ukrep, ki lahko zmanjša težo na vrhu uhlja, ne vpliva pa neposredno na hrustančno strukturo.
— IZPOSTAVLJENOST NARAVNI SVETLOBI IN IGRA (aktivacija mišic)
dr. Raymond Coppinger poudarja, da se številne motorične in mimetične funkcije pri psih razvijajo skozi uporabo, interakcijo z okoljem in vedenjske dražljaje.
Igra, raziskovanje okolja in odzivanje na zvoke naravno aktivirajo ušesne mišice ter podpirajo njihov funkcionalni razvoj.
— LEPLJENJE UŠES
Pomaga v nekaterih primerih, vendar lahko psu onemogoči samostojno odločitev, kako želi nositi ušesa.
dr. Karen L. Overall opozarja, da posegi, ki omejujejo naravno telesno govorico živali, lahko vplivajo na vedenjsko udobje in občutek nadzora nad lastnim telesom.
Zato naj bo to nežna, začasna praksa, ne prisila.
🐾 7. Ali pasma res določa tip ušes?
Nekateri mislijo, da yorki z visečimi ušesi ni yorki. Vendar že zgodovinske slike prikazujejo yorkije z različnimi tipi ušes.
dr. Raymond Coppinger poudarja, da so pasemski standardi rezultat človeškega dogovora in selekcijskih ciljev ter da znotraj vsake pasme obstaja normalna biološka variabilnost telesnih lastnosti, vključno z obliko in lego ušes.
Dr. Elaine A. Ostrander navaja, da telesne značilnosti, kot je položaj ušes, niso določene z enim samim genom, temveč nastajajo kot rezultat kombinacije več genetskih dejavnikov in razvojnih vplivov, zato znotraj pasme obstaja povsem naravna raznolikost teh lastnosti.
Yorki, ki ima vse značilnosti pasme, a ušesa nosi po svoje, ni nič manj pasemski.
Dr. Bonnie V. Beaver poudarja, da zunanje morfološke značilnosti niso zanesljiv pokazatelj pasemske vrednosti ali zdravstvenega stanja psa, temveč predvsem odražajo estetske kriterije človeka.
🐾8. Zakaj je kalcij za mladička vendarle življenjsko pomemben?
Kalcij sodeluje pri gradnji kosti in zob, uravnava delovanje mišic in živcev, omogoča strjevanje krvi ter vpliva na hormonski sistem. Brez kalcija razvoj ne bi bil možen, a ključna je uravnoteženost.
Dr. Anna J. Fascetti navaja, da je kalcij esencialno makrohranilo za rast mladičev, vendar ima telo natančen mehanizem uravnavanja njegove absorpcije in porazdelitve, zato presežki niso neškodljivi in lahko porušijo mineralno ravnovesje.
Nutrient Requirements of Dogs and Cats (NRC, 2006) navaja, da večina kakovostne pasje hrane, tako komercialne kot ustrezno sestavljene domače že vsebuje dovolj kalcija za zdrav razvoj, zato rutinsko dodajanje kalcija brez strokovne utemeljitve ni priporočljivo, zlasti ne v visokih odmerkih.
Če občasno dodamo ščepec mletih jajčnih lupin, noževo konico kostne moke ali uporabimo naravna dopolnila v času intenzivne rasti, je to pri zdravem mladiču praviloma varno, če so količine majhne, uravnotežene in brez pretiravanja.
Strokovni viri opozarjajo, da presežki lahko vplivajo na nepravilno rast skeleta, sklepe ter presnovo drugih mineralov, kot sta cink in magnezij (Fascetti; NRC).
A naj bo jasno: ušesni hrustanec zaradi dodatkov kalcija ne bo »močnejši«.
Uhelj ni iz kosti, temveč iz elastičnega hrustanca, ki vsebuje predvsem kolagen, elastin in vodo, ne kalcija. Zato dodajanje kalcija ne vpliva na to, ali bodo ušesa stala ali ne.
Dr. Lowell L. Ackerman poudarja, da kalcij vpliva na kostno gostoto in mišično funkcijo, ne pa na elastični hrustanec uhljev, katerega mehanske lastnosti so odvisne predvsem od kolagenskih in elastinskih vlaken ter mišičnega tonusa okoli ušesa.
🐾9. Kakšen je sklep o ušesih in kalciju po mnenju strokovnjajov?
Po mnenju veterinarske anatomije, prehranske znanosti in klinične veterinarske prakse dodajanje kalcija ne vpliva na postavitev ušes.
Ušesni hrustanec ni kostno tkivo, zato njegova pokončnost ni odvisna od presnove kalcija.
Dodajanje kalcija zdravemu mladiču brez klinične indikacije ni utemeljeno in se kot rešitev za spuščena ušesa strokovno zavrača (Cole, 2009; Parker, 2011; NRC, 2006; Fontaine, 2016).
Stoječa ali nestoječa ušesa niso pokazatelj zdravja, temveč odraz individualne genetske in razvojne zasnove psa.
Izjava o odgovornosti:
Ta članek je namenjen izključno informiranju in osveščanju. Ne predstavlja veterinarske diagnoze ali nadomestila za strokovno mnenje veterinarja. V primeru kakršnih koli zdravstvenih težav se vedno posvetujte z izkušenim veterinarjem.
Viri:
1. Fascetti, A. J., & Delaney, S. J. (2013). Applied Veterinary Clinical Nutrition. Wiley-Blackwell.
— Pojasnilo o kalcijevi homeostazi in vplivu presežka kalcija na rast kosti.
2. Case, L. P. (2008). The Dog: Its Behavior, Nutrition, and Health. Wiley-Blackwell.
— Poglavje o razvoju mišic in genetskem vplivu na zgradbo ušes.
3. GfE – Society for Nutrition Physiology (2003). Recommendations for the Supply of Energy and Nutrients to Dogs.
— Znana evropska priporočila o hranilih in razvoju skeleta.
4. Hodgson, S., & Robert, A. (2017). Veterinary Surgery: Small Animal. Elsevier.
— Pojasnila o mišicah baze uhlja in njihovi vlogi pri dvigu ušes.
5. National Research Council (NRC) (2006). Nutrient Requirements of Dogs and Cats.
— Standardni vir o potrebah po kalciju in njegovem uravnavanju.