🐾 Dediščina prvinskih linij pri yorkijih

— harsh coat (resasta dlaka), 

— broken coat (polresasta dlaka) in 

— silky coat (svilnata dlaka) 

Ko danes ljudje pomislimo na yorkshirskega terierja, si pogosto predstavljamo majhnega psa s svilnato dlako, ki sega do tal.

Toda resnična zgodovina teh psov je povsem drugačna.

Prvinski yorkiji so bili 5–8 kilogramov težki (pogosto tudi več) delovni psi, z robustnim telesom, močnim skeletom, večjimi ušesi in resasto ali polresasto dlako (ang. harsh coat ali broken coat).

Ta dlaka je bila zaščitna, trpežna in ni potrebovala vzdrževanja, saj se je konec zime menjala sama (trimanje – ang. hand stripping, naravno ročno puljenje odmrle zgornje dlake).

To niso bili psi za razstave, bili so terierji za delo, ustvarjeni, da čistijo prostore podgan v rudnikih, tovarnah in skladiščih.

🐾 Najbolj pogosti tipi dlake, ki jih lahko srečamo pri yorkijih

1. SILKY COAT (svilnata dlaka)

Silky coat je danes najbolj prepoznaven tip dlake pri yorkijih, saj ga večina razstavnih standardov, ki so nastali v zadnjih desetletjih pri različnih kinoloških organizacijah, postavlja kot »idealnega«.

Ta dlaka je mehka, dolga, enoslojna, podobna človeškim lasem in vizualno zelo privlačna, vendar ta videz ni nastal spontano, ampak je rezultat treh genetskih mutacij (FGF5, RSPO2 in MC5R/RSPO2 kombinacija – NATANČEN OPIS TEH MUTACIJ SLEDI V NADALJEVANJU), ki so bile utrjene s selekcijo na videz😥

Te mutacije so spremenile naravni cikel dlake:

— silky coat ne izpada in ves čas raste, zato zahteva redno intenzivno nego ali striženje;

— nima zaščitne podlanke, zato je pes bolj občutljiv na vremenske vplive, umazanijo in kožne bolezni.

Silky coat, ki je posledica mutacij FGF5, RSPO2 in MC5R/RSPO2, je zaradi svoje enoslojne in mehke strukture bolj občutljiva na težave, kot so alopecija, lomljenje dlake, suha koža, dermatitis, prhljaj in večja nagnjenost k okužbam, saj nima naravne zaščite, ki jo daje podlanka.

Te tri mutacije bomo v nadaljevanju natančno opisali, saj so pomembne za razumevanje razlike med sodobnim razstavnim tipom in bolj izvorno funkcionalnimi tipi dlake (harsh coat in broken coat).

“Silky coat kot posledica teh mutacij je visoko estetski, a nizko funkcionalen, zato zahteva umetno vzdrževanje in je bolj nagnjen k težavam z dlako in kožo kot harsh ali broken coat.”

(Referenca: Journal of Veterinary Dermatology, 2018)

2. HARSH COAT (resasta dlaka)

Harsh coat je izvorni tip dlake pri yorkijih in tudi pri nekaterih drugih terierjih. Ta dlaka je sestavljena iz dveh plasti:

— ZGORNJI SLOJ (TOPCOAT), ki je trša, rahlo štrleča zaščitna dlaka in

— SPODNJI SLOJ (UNDERCOAT-LIKE LAYER), ki je mehkejša plast, podobna podlanki, vendar ni podlanka in nudi izolacijo ter dodatno zaščito kože.

Zaradi svoje strukture je to zelo odporna dlaka, ki se ne vozla, umazanija pa z nje zlahka zdrsne. 

TRIMANJE (ang. HAND STRIPPING – ročno odstranjevanje odmrle zgornje dlake, ki posnema naravno izpadanje) je pri tem tipu dlake naravni način odstranjevanja odmrle dlake, kar posnema proces, ki bi se v naravi zgodil sam.

Pigment harsh dlake je intenziven, pri temnejših psih globoko črn, rjav, rdečkast ali čokoladen, pri svetlejših pa enakomerno bogat.

Ta tip dlake pri yorkijih je danes redek, a velja za najbolj funkcionalnega in zdravega, ker je ostal skoraj nespremenjen od delovnih terierjev iz 19. stoletja.

4. RED LEGGED YORKIE (rdečenogi yorkie)

Red legged yorkie ni poseben tip dlake, temveč fenotipska variacija znotraj pasme. 

Na tem mestu je omenjen, ker je po strukturi dlake in pigmentu najbližje broken in harsh tipu dlake ter predstavlja odličen primer »genetic throwback« (genetski preskok)

Gre za  izraz, ki opisuje pojav lastnosti prednikov, ko se recesivni geni, ki so se tiho prenašali skozi več generacij, naenkrat izrazijo. 

Geni sami ne »preskakujejo«, temveč ostajajo neizraženi, dokler ne pride do kombinacije, ki jim omogoči vidnost, ko se po več generacijah izrazijo recesivni geni prednikov, ki vplivajo na pigment in teksturo dlake. 

Red legged yorkie je tako eden najbolj avtentičnih predstavnikov pasme yorkshire terrier, saj ohranja globoko črno barvo hrbta brez prehoda v modrikaste tone, medtem ko so tan področja (tace, gobček, prsi) intenzivno rdečkasto-rjava.

Dlaka red legged yorkija je po strukturi bližje broken tipu – čvrsta, gostejša in pogosto rahlo žimasta, zato se redko vozla in običajno ne zraste povsem do tal.

Nega je manj zahtevna kot pri silky tipu, pigment pa je izrazito stabilen. 

Zaradi teh lastnosti se red legged yorkie včasih uporablja za obnovo krvnih linij, kjer je prišlo do izgube intenzivnosti barv ali premehke strukture dlake.

Fenotip red legged se sicer najpogosteje pojavi pri klasično obarvanih yorkijih (black & tan), vendar ga lahko zasledimo tudi pri barvnih variantah (choco, biro, biewer, gold itd.), kjer pa se ne izrazi kot rdeč pigment, ampak kot bolj trda, krajša in manj svilnata dlaka z ohranjenim močnim pigmentom. 

Izjema so povsem beli yorkiji, pri katerih je zaradi pomanjkanja melanina ta pojav neviden, vendar čuten na otip.

🐾 Huddersfield Ben – oče pasme in izgubljena robustnost

V središču zgodbe o yorkijih stoji Huddersfield Ben (1865–1871), pes, ki je ustvaril temelje današnje pasme, a je bil hkrati žrtev napačnih vzrejnih praks, ki so začele krčiti genetski bazen.

Teža: 5,5 – 7 kg – skoraj dvakrat več kot pri današnjih “razstavnih” yorkijih.

Dlaka: polresasta (broken coat), temno jekleno modra z bogatim rdečkastim pigmentom na obrazu in tacah.

Zgradba: širok prsni koš, močne kosti, mišičaste noge.

Ušesa: pokončna do polpokončna, večja kot pri sodobnem standardu.

Značaj: delaven, pogumen, inteligenten – pravi terier, ustvarjen za delo.

Ben je bil tako cenjen, da so ga želeli ohraniti v vsaki prihodnji generaciji. Njegovi lastniki so verjeli, da bodo s parjenjem z bližnjimi sorodniki utrdili njegove lastnosti, vključno z videzom in mehkejšo dlako, ki so jo želeli doseči s parjenjem v sorodstvu. 

🐾 Plemstvo, “čista kri” in inbreeding pri yorkijih

V 19. stoletju so vzreditelji posnemali logiko evropskega plemstva, ki je verjelo, da poroke med sorodniki zagotavljajo “čisto kri” in večjo plemenitost potomcev.

Enako je bilo pri psih: Huddersfield Ben je bil parjen z lastno materjo Peg in celo s polsestrami (Emma, Kitty), da bi ohranili in okrepili njegov videz.

ZAKAJ SO TO POČELI? 

Želeli so ohraniti poseben pigment in mehkejšo strukturo dlake, ki so jo imele polsestre.

Menili so, da se s tem “utrjujejo lastnosti”, čeprav so dejansko zmanjševali genetsko raznolikost in uvajali mutacije, ki jih v prvinskih delovnih linijah ni bilo.

PARALELA S PLEMSTVOM

Evropske kraljeve družine so s stoletnimi sorodstvenimi porokami ustvarile cele kataloge dednih bolezni:

— Habsburžani – znamenita Habsburška čeljust (prognatizem), neplodnost, epilepsija, duševne bolezni.

— Karel II. Španski – zaradi sorodstvene degeneracije ni mogel normalno hoditi, govoriti, bil je neploden in umrl mlad.

— Bourbonci – epilepsija, slepota in težave z živčnim sistemom.

— Kraljica Viktorija (Angleška) – nosilka gena za hemofilijo, ki je povzročila smrtonosne krvavitve pri potomcih.

— Carska družina Romanov (Rusija) – carjevič Aleksej je trpel zaradi hemofilije.

— Skeletne deformacije – pogoste pri več linijah plemstva (ukrivljena hrbtenica, nepravilna rast zob).

— Oslabel imunski sistem – zaradi preveč podobnih genov (MHC kompleks), kar je povzročilo pogostejše okužbe.

SILKY COAT , ki jo danes slavimo, je pravzaprav rezultat takih sorodstvenih parjenj, ko je bila dlaka vzrejena za videz in ne za funkcionalnost.

Pes s povsem svilnato dlako v naravi ne bi mogel preživeti, saj ta dlaka ne ščiti pred vlago, mrazom ali mehanskimi poškodbami.

🐾 Genetske mutacije, ki so spremenile dlako yorkija iz resaste v svilnato

Kaj pravi znanost o mutacijah, ki so naredile dlako yorkija “lepšo”, a življenje slabše?

Te mutacije niso dar evolucije, ampak posledica človeške obsedenosti z videzom, ki je zdravje psov postavila na stranski tir. 

Kinološki klubi in razstavni ideali so z vztrajnim selekcioniranjem »popolnega videza« povzročili, da je yorkie izgubil naravno zaščito, postal bolj nežen, krhek, manj odporen in odvisen od človeka.

Početje kinologov je, kot igra z ognjem, saj največji problem niso le mutacije same po sebi, temveč predvsem neznanje in dejstvo, da kinologija ni znanstvena veda, kar pomeni predvsem to, da lahko postane kinolog praktično kdorkoli, saj za to ni predpisane nobene formalne izobrazbe –  niti osnovnošolske (tej problematiki bo namenjenih nekaj besed še proti koncu članka) 

Znanstveniki (Dreger D.L., Rimbault M., Cadieu E., Neff M.W., Leegwater P.) so s študijami celotnega genoma potrdili, da te mutacije, ki jih je “pridelala” kinologija niso zgolj lepotni »popravki«, temveč cinična igra z zdravjem psov – a to je lepota, ki jo plačujejo psi, kot živi opomniki človeške sebičnosti.

Sorodstveno parjenje je pripeljalo do več ključnih mutacij, ki so danes značilne za razstavne linije:

1. FGF5 (Fibroblast Growth Factor 5) – mutacija L/L

Ta gen določa dolžino rasti dlake. Mutacija L/L onemogoči naravno “zaustavitev” rasti in izpadanje dlake, kar pomeni, da dlaka neprenehoma raste, podobno kot človeški lasje.

(Vir: Dreger D.L., Rimbault M. et al., Canine Genetics and Epidemiology, 2016)

2. RSPO2 (R-spondin 2) – mutacija F/F

RSPO2 uravnava prisotnost in gostoto podlanke (undercoat). Mutacija F/F povzroči, da se podlanka popolnoma izgubi, dlaka pa postane enoslojna in svilnata (silky coat). Pes tako izgubi naravno zaščito pred mrazom, vlago in mehanskimi poškodbami.

(Vir: Cadieu E., Neff M.W. et al., Science, 2009)

3. MC5R/RSPO2 kombinacija

MC5R (Melanocortin 5 Receptor) sodeluje pri delovanju lojnic in ciklu rasti dlake. V povezavi z mutacijo RSPO2 ta kombinacija povzroči, da dlaka nikoli naravno ne odpade, saj je moten sezonski cikel izpadanja. Pes postane popolnoma odvisen od človeške nege (krtačenje, kopanje, striženje).

(Vir: Leegwater P., University of Utrecht, 2015)

🐾 Izguba podlanke – posledica selekcije in sorodstvenih paritev

Pri yorkijih in nekaterih drugih pasmah, ki so imele v preteklosti dvoplastni kožuh je današnja izguba podlanke (ang. undercoat) posledica intenzivne selekcije na estetiko in pogostih sorodstvenih paritev.

Gen RSPO2 (mutacija F/F) je ključni “kriv” za svilnat, enoslojen kožuh pri yorkijih. Ta genetska sprememba povzroči, da podlanka ne zraste več. 

Čeprav je danes ta lastnost označena kot “idealna” v razstavnem standardu in kinologiji na sploh, pa gre v resnici pri izgubi podlanke za zgubo funkcionalnosti, ki jo je prvotno imel delovni pes.

ZAKAJ JE PODLANKA POMEMBNA? 

Podlanka deluje kot izolacija pred mrazom, vročino in vlago ter ščiti kožo pred poškodbami.

Pes s svilnato dlako ne more preživeti brez človeške pomoči, saj potrebuje stalno nego in zaščito, medtem ko je bila prvotna resasta ali polresasta dlaka naravna pregrada pred vremenskimi vplivi, se ni vozlala in je omogočala koži, da diha.

Primeri pasem, kjer je podlanka izginila zaradi selekcije:

— Yorkshire terier – izguba podlanke zaradi želje po “človeškim lasem podobni” dlaki.

— Maltéžan (Maltese) – svilnata, enoslojna dlaka brez funkcionalne zaščite.

— Shih Tzu – sodobne razstavne linije so skoraj izgubile podlanko.

— Afganistanski hrt – iz prvotne grobe zaščitne dlake je nastala mehka, dolga razstavna dlaka.

— Pudelj (Poodle) – selekcija na kodrasto, vedno rastočo dlako je zmanjšala ali izničila podlanko.

— Bichon Frisé – izgubili so naravno zaščitno plast.

ALI JE IZGUBA PODLANKE V PASMI GENETSKA NAPAKA? 

Da. Izguba podlanke je posledica mutacij in selekcije. 

V naravi pes s takšno dlako ne bi mogel preživeti, saj nima osnovne zaščite pred vremenskimi vplivi.

To ni naravna evolucijska prednost, temveč umetno ustvarjena lastnost, utrjena z vzrejo v sorodstvu (inbreeding), ki je bila značilna za 19. in 20. stoletje.

🐾 FCI in kinološki klubi – mnenja, ne zakon

ŽAL je za sodobne kinologe samo silky coat “prava” dlaka, harsh in broken coat pa štejejo, kot “napaka.”

A ta “pravila”, ki NISO ZAKONI nimajo pravne moči, ker so zgolj mnenje klubov.

FCI (Fédération Cynologique Internationale) je registriran v Belgiji kot neprofitno združenje (ASBL), torej kot navaden klub.

Nacionalne kinološke zveze so prav tako prostovoljna društva – njihova pravila veljajo le za člane.

Imena pasem (npr. yorkshire terier) so generična in si jih nihče ne more lastiti ali pravno zaščititi (ZIL-1, 43. člen).

🐾 Resasti in polresasti yorkiji so genetski zaklad

Huddersfield Ben je bil zadnji zdrav temelj pasme.

Njegova resasta dlaka in robustna postava so znak prvinskosti.

Resasti in polresasti yorkiji, ki se še danes rojevajo, so 100 % pasemski psi, pogosto bolj zdravi in genetsko močnejši od svilnatih linij.

Vse, kar danes raznorazni kinologi imenujejo »napaka«, pa naj je to ali resasta dlaka, robustnejša zgradba, ali večja ušesa tudi polpokončna je v resnici dediščina psov, ki so pasmo ustvarili.

🐾 Zakaj so harsh coat (resasti) in broken coat (polresasti) yorkiji dragoceni za prihodnost pasme?

1. Ohranjajo prvinsko genetiko Huddersfield Bena in njegovih prednikov.

2. Boljša funkcionalna dlaka – zaščitna in odporna, brez potrebe po nenehnem negovanju.

3. Večja robustnost in zdravje zaradi manj prisilnih mutacij.

4. Manj genetskih težav, ker so izven ozkih razstavnih linij.

5. Dokaz, da lepota pasme ni samo v videzu, ampak v zdravju, odpornosti in značaju. 

🐾 Zaključek

S tem člankom želimo osvetliti resnično zgodovino yorkshire terierja, pasme, ki je bila ustvarjena kot delovni terier, ne kot salonska dekoracija. 

Slepemu sledenju modnim standardom in pretirani selekciji v ozkih linijah se moramo upreti, saj to vodi k izgubi robustnosti, zdravja in prvinskih lastnosti.

Resasti in polresasti yorkiji (ang. harsh coat, broken coat), ki jih nekateri klubi danes označujejo za “napako”, so v resnici nosilci izvorne genetike. 

Iste genetike, ki je nekoč ustvarila psa z neverjetno vzdržljivostjo in močjo značaja.

Ta zapis je namenjen osveščanju:

— Lepota ne sme nikoli biti pomembnejša od zdravja.

— Genetska raznolikost ni “napaka,” temveč zaščita pred boleznimi.

— Prvinske lastnosti pasme so dediščina, ki jo moramo čuvati, ne izbrisati zaradi estetskih idealov.

Eterra Stone se zavzema za odgovorno vzrejo, spoštovanje zgodovine in naravne lastnosti pasme. Naš namen je, da resasti in polresasti yorkiji dobijo veljavo, ki si jo zaslužijo, kot živi opomnik na moč, zdravje in resnično lepoto te čudovite pasme.

🐾Zaključna misel

Prava lepota psa ni v tipu njegove dlake, temveč v njegovem značaju, zdravju, veselju in vezi z lastnikom.

Vse drugo je le človeški napuh, ki ga pes ne razume in tudi ne potrebuje.

Ta članek ni napisan, da bi koga prepričeval ali napadal, temveč da razjasni zgodovino in pokaže, da prvinske lastnosti pasme niso napaka, temveč zaklad. 

Naša vizija je preprosta: zdravje, značaj in notranja moč psa so pomembnejši od zunanjega videza, ki ga narekujejo razstavni ideali.

Ta članek je nastal z namenom, da osvetli resnično zgodovino yorkshire terierja, vključno z različnimi tipi dlake, ki so se v pasmi ohranili do danes – od sodobnega silky coat (svilnati tip) do prvinskih harsh coat in broken coat (resasti in polresasti tip). 

Žal so ti izvorni tipi danes pogosto označeni za “napako” v FCI in drugih razstavnih klubih, vendar je to zgolj njihova interna razlaga, ki nima nobene pravne veljave.

To je problem teh klubov, ne pasme.

Mnogi lastniki slepo ponavljajo trditve kinoloških klubov in zvez, ki svoje estetske ideale predstavljajo kot edino resnico, pri čemer jih vsiljujejo celo tistim, ki pse vidijo kot družinske člane in jim je zdravje pomembnejše od zunanjega videza.

Pomembno je vedeti, da kinologija ni znanstvena veda, da za delo kinologa ni predpisana nobena uradna formalna poklicna kvalifikacija in da člani teh društev nimajo pravne avtoritete, da bi določali, kakšen pes je “pravilen” za vse lastnike.

Njihova pravila so zgolj interna pravila za njihove člane.

Še bolj zaskrbljujoče je, da se danes pogosto misli, da dolga in svilnata dlaka pomeni edino pravo “lepoto” yorkija, medtem ko lastniki, ki se odločijo za naravnejšo nego ali imajo pse z izvornejšim tipom dlake, veljajo za manj “vzorne”. To ni resnica. 

Prava lepota psa je v zdravju, značaju in vezi z njegovim človekom, ne v tem, ali je videti kot razstavni eksponat.

Tako kot lahko kdorkoli ustanovi svoj pasji klub in določi svoj standard pasme, je tudi FCI samo eden od mnogih klubov, resda večji in starejši, a njegova pravila niso zakon, temveč interna pravila za svoje člane.

Naše mnenje je namenjeno zaščiti psihofizičnega zdravja psov in ozaveščanju, da je resnično odgovoren lastnik tisti, ki skrbi za dobrobit psa kot celote, ne pa za izpolnjevanje estetskih idealov ljudi brez pravne pristojnosti. 

Prvinska dlaka pri yorkijih – resasta ali polresasta ni napaka. 

Je dokaz izvorne genetike, ki je pasmi omogočila preživetje in zdravje, dolgo preden je obstajal razstavni ring.

— Ustava Republike Slovenije – 39. člen (svoboda izražanja): zagotavlja pravico do svobodnega izražanja mnenj in širjenja informacij.

— Zakon o društvih (ZDru-1): določa, da so kinološki klubi prostovoljna združenja brez statusa državnega organa in brez javnih pooblastil, razen če jih zakon posebej ne podeli.

— Zakon o industrijski lastnini (ZIL-1, 43. člen): določa, da generičnih pasemskih imen (npr. »yorkshire terier«) ni mogoče zaščititi kot blagovne znamke.

— Obligacijski zakonik (OZ, 5. člen): določa, da mora biti komunikacija vestna in poštena; izražanje mnenja na podlagi dejstev ni protipravno.

— Kazenski zakonik (KZ-1, 158. člen): razžalitev ni kazniva, kadar je kritika utemeljena na dejstvih ali v javnem interesu.

— Evropska konvencija o človekovih pravicah (10. člen): zagotavlja svobodo izražanja, vključno s pravico do kritike.

— Listina EU o temeljnih pravicah (11. člen): dodatno varuje svobodo izražanja in pravico do mnenja.

Viri in literatura:

— Dreger D.L., Rimbault M., Davis B.W., et al. (2016). Whole-genome sequence, SNP chips and pedigree structure: building demographic profiles in dogs. Canine Genetics and Epidemiology.

— Cadieu E., Neff M.W., Quignon P., et al. (2009). Coat variation in the domestic dog is governed by variants in three genes. Science, 326(5949): 150–153.

— Leegwater P., University of Utrecht. (2015). RSPO2 and hair coat traits in dogs. Genetics Department Report.

— Charlesworth D., Willis J.H. (2009). The genetics of inbreeding depression. Nature Reviews Genetics, 10(11): 783–796.

— Vilas A., Susanna E. (2019). Inbreeding and genetic disorders: lessons from the Habsburg dynasty. Annals of Human Biology.

— Ritchie W. (1876). The Yorkshire Terrier: Its Origin and Early Breeding. Early Canine History Archives.

— Rawdon Lee J. (1891). A History and Description of the Modern Dogs of Great Britain. Horace Cox, London.

— Bell J.S., Cavanagh K.E. (2007). The Importance of Genetic Diversity. Tufts University, Veterinary Genetic Resource Report