☠️Čebula, česen in druge čebulnice so za pse strogo prepovedani. Vsebujejo N-propil disulfid in alicin, ki pri psih vodita do uničenja rdečih krvnih celic – eritrocitov, posledica je lahko smrt zaradi slabokrvnosti. Že zelo majhna količina česna ali čebule (5 gramov na kilogram telesne teže) je lahko zelo strupena, ne glede na to, ali gre za svež, ocvrt, kuhan ali posušen česen oz. čebulo. Za psa, težkega 20 kg, je dovolj že srednje velika čebula ali glavica česna.
☠️Grozdje in rozine/sultane so za nekatere naše pse smrtonosne. Zakaj in kateri pes trpi za simptomi zastrupitve, še ni pojasnjeno. Običajno se lahko simptomi zastrupitve pojavijo, ko pes zaužije deset gramov grozdja na kilogram telesne teže ali manj kot tri grame rozin na kilogram telesne teže. Glavni simptomi so bruhanje, letargija in krči v želodcu, ki nastopijo že po nekaj urah. Do odpovedi ledvic in smrti lahko pride v 24 do 72 urah.
☠️Oreški makadamije psom ne ponujajmo orehov makadamije, ker lahko povzročijo poškodbe živcev in mišic, zato so orehi makedamije zanje nevarni že v majhnih količinah.
☠️ Kava, čaj in druga kofeinska hrana (kola, energijske pijače) imajo lahko usodne posledice za živčni sistem naših psov. Kofein (ali tein) v nekaj urah povzroči palpitacije – prehitro bitje srca, bruhanje in nemir. Ob napredovanju bolezni se pojavijo enaki simptomi kot pri zastrupitvi s čokolado. Prvi simptomi se pojavijo po nekaj urah. Sem spadajo bruhanje, nemir in tresenje. Nato se pojavijo epileptični napadi, težave z dihanjem in palpitacije. Na koncu pride do srčnega popuščanja in s tem do smrti.ali pride do težav z ledvicami in poškodbami živcev. Najmanjši smrtni odmerek je približno sedem kavnih zrn na kilogram telesne teže
☠️Surova svinjina svojemu psu nikoli ne ponujamo surove svinjine. Prašiči se lahko okužijo z virusom Aujeszky brez kakršnih koli simptomov. Okužba s tem virusom je za naše pse vedno smrtonosna
☠️Sladila, brezov sladkor in ksilitol sladila, brezov sladkor in ksilitol pri psih povzročijo hipoglikemijo v 30 do 60 minutah. Če se ne zdravi, lahko povzroči krče, komo in celo smrt psa. Glede na odmerek se lahko pojavi tudi akutna odpoved jeter. Odvisno od vsebnosti ksilitola so za psa s težo 10 kg lahko usodni en do trije žvečilni gumiji.
☠️Čokolada (temna) in kakav
Čokolada in kakav vsebujeta teobromin, ki je strupen za pse. Temnejša kot je čokolada, večja je vsebnost teobromina. Prvi simptomi se pojavijo po nekaj urah. Sem spadajo bruhanje, nemir in tresenje. Nato se pojavijo epileptični napadi, težave z dihanjem in palpitacije. Na koncu pride do srčnega popuščanja in s tem do smrti. Če pes zaužije čokolado, poskušajte določiti količino, ki jo je zaužil, in takoj pokličite veterinarja. Že pri 50 g temne čokolade se lahko pri psu, težkemu 20 kg, pojavijo prvi simptomi zastrupitve.
☠️Koščice in pečke od sadja (marelice, slive, češnje breskve). Cianovodikova kislina, ki jo vsebujejo koščice, se ob ugrizu sprosti in lahko povzroči hude nevrološke motnje. Če pa pes pogoltne celotno koščico, lahko pride do obstrukcije (ileus oz. blokade) v črevesju.
☠️Mandlji vsebujejo
cianovodikovo kislino. Ta lahko povzroči hude nevrološke motnje.
☠️Surov jajčni beljak
zavira absorpcijo biotina. Ta snov je pomembna za presnovo ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob. Potrebno je vedeti, da so lahko surovi beljaki škodljivi samo če jih pes poje več
Strupene snovi, ki so za pse lahko usodne
☠️Rodenticidi – Strupi proti mišim in podganam (naprimer BRODIFACOUM) spadajo med izredno nevarne strupe, saj se njihov učinek po zaužitju ne pokaže takoj, temveč lahko komaj po nekaj dneh. Lastniki kužkov in muc pogosto niti ne vedo, da je njihova žival zaužila strupeno vabo za miši in podgane, saj se takoj po zaužitju po navadi ne dogaja prav nič.
In prav v tem je vsa nevarna zahrbtnost omenjenega strupa. Slabost v želodcu in bruhanje se pojavi samo občasno, pa še to le v tem primeru, če je žival zaužila večjo količino vabe s strupom. Pa še takrat najpogosteje bruhanje spregledamo in si mislimo, da je živali slabo, ker je nekaj pojedla, saj se po tem, ko se je izbruhala, obnaša povsem normalno.
Večina lastnikov psov je prepričana, da njihov pes ne bi zaužil strupene vabe za miši, še manj pa, da bi zaužil s strupom pomešano pšenico v plastičnih vrečkah, kar je najpogostejša oblika stare generacije vab. Vendar, čeprav je neverjetno, se prav to dogaja.
Miši, predvsem pa podgane so izredno inteligentne živali in če bi omenjeni strupi delovali takoj, druge miši strupa ne bi zaužile. Zaradi tega se po zaužitju ne dogaja nič posebnega, strup pa začne svojo uničevalno pot v organizmu z uničevanjem notranjih organov in redčenjem krvi.
Klinični znaki zastrupitve z omenjenimi strupi pri psih so zelo različni in odvisni od količine zaužitega strupa. Lastniki opazijo, da njihov kužek postaja bolj otožen, žalosten in da mogoče tu in tam izbruha nekaj pene. Temperatura je najpogosteje povsem normalna ali celo pod povprečjem. Vedeti je potrebno, da tudi izkušeni veterinarji po omenjenih kliničnih znakih pogosto sploh ne posumijo na to, da je kužek zaužil strup za miši, predvsem, če lastnik v svoji anamnezi to možnost zavrača, ker ima psa vseskozi na vrvici in trdi, da kužek tega nikakor ne bi pojedel itd. Tudi hematološka in biokemična analiza krvi na začetku ne pokaže prav ničesar patološkega, še več, izvidi krvi odvzeti dan dva po zaužitju strupa so še povsem v redu.
Klinični znaki bolezni, ki nastopijo kasneje, pa so zelo karakteristični za zastrupitev. Lastniki opazijo mogoče ali krvav urin ali mogoče krvavo blato živali, ali temno blato, lahko celo drisko… Pogosto vidimo rdeče obarvano podkožje na telesu živali oziroma rdeče lise na koži, podplutbe, bule napolnjene s krvjo.
Osnovna sestavina omenjenih strupov je dikumarinski preparat, ki je izrazito strupen (toksičen) za jetra in ledvice, ter prepreči strjevanje krvi, kar lahko opazimo pri svoji živali v obliki omenjenih krvavitev, tudi podkožnih.
Krvna slika živali se čez noč drastično poslabša, pojavi se močna slabokrvnost, hemofilija, anemija, levkociti oziroma bela krvna telesca pogosto močno narastejo. Veterinar pri pregledu opazi bledost dlesni, zastrupitev pa potrdi s hematološko preiskavo krvi – znižanje rdečih krvničk (eritrocitov) in krvnih ploščic (trombocitov)
Delovanje strupa se primerja z delovanjem strupa zelene mušnice, nevarnost je v tem, da kljub temu, da začnemo intenzivno zdravljenje, ko je na videz pacient še kar stabilen, je prognoza lahko zelo slaba, saj so jetra in ledvice zaradi strupa tako prizadete, da pride vseeno do smrti. Kljub infuzijam in udarni terapiji je pogosto za kužka prepozno.
Protistrup zoper strupe na bazi dikumarola obstaja in treba ga je aplicirati pravočasno (še ko ni vidnih znakov zastrupitve) in vsakodnevno in le tako lahko uspešno pomagamo živali. V poštev pride tudi transfuzija sveže krvi, ki pa je pri tako prizadeti živali s skoraj uničenimi jetri prav tako zelo nevarna in rizična. Najnevarnejše in najtežje za prepoznavanje so zastrupitve, ko žival poje relativno majhno količino strupa (lizanje zastrupljenega glodalca..,) , ki ne povzroča izrazitih kliničnih znakov bolezni, dokler po nekaj dneh ne pride do popuščanja delovanja jeter in izrazitega poslabšanja klinične slike, ter močne slabokrvnosti pacienta, s hemofiliko, ki vodi največkrat v smrt.
🐾 Antifriz ima sladek okus in vonj, zato ga psi oziroma tudi druge živali radi zaužijejo.Ta tekočina pa je za vašega kosmatinca strupena ter smrtno nevarna in lahko povzroči hude poškodbe oziroma okvare notranjih organov in živčevja. Za psa je dovolj že čajna žlička antifriza, da se zastrupi in umre.
Znamenja zastrupitve z antifrizom se pokažejo po nekaj urah. Prvi znaki, da se je pes zastrupil z antifrizom so: splošna prizadetost organizma, bruhanje, slabost, kri v trebušni votlini. Naslednji znaki so: depresivnost, nekoordinirano gibanje in celo epileptični napadi. Če veste, da je vaš pes zaužil antifriz, ne čakajte na prve znake, ampak takoj poiščite veterinarsko pomoč. Pri zastrupitvi namreč šteje vsaka minuta!
Za smrt psa težkega približno 5 kg zadošča že ena čajna žlička, za težje pse pa ena velika žlica te strupene snovi – pes jo lahko zaužije tudi s počasnim lizanjem. Žal v Sloveniji vsako leto veterinarji poročajo o kar nekaj primerih zastrupitev z antifrizom, ki imajo tragične posledice. Pozornost torej ne sme biti odveč!
Nevarnost, da ga najdejo, je predvsem pri psih, ki se gibljejo blizu kakšnih avtomehaničnih delavnic, pralnic ali na omenjenih lokacijah celo živijo. Za preprečitev zastrupitve je najbolje, da žival nima dostopa do garaže oziroma prostora, kjer so te snovi spravljene. V zimskem času bodimo pozorni na parkiriščih in cestah, kjer je možnost izliva antifriza! Pes ga lahko zaužije tudi s snegom!
Etileglikol se hitro resorbira in že v 3 urah po zaužitju doseže maksimalno koncentracijo v krvi. Toksični so njegovi presnovni produkti kot so različne kisline in oksalati.V telesu ob zastrupitvi pride do zakislitve krvi in hudih poškodb ledvic, ki vodijo v ledvično odpoved. Znaki zastrupitve nastopijo kmalu po zaužitju: bruhanje (draženje etilenglikola), povečano pitje in lulanje, živčni znaki.
V 24 do 72 urah pa ponavado pride do odpovedi ledvic, urin preneha nastajati, živali so anoreksične, apatične, dehidrirane, pospešeno dihajo in poginejo.
Terapija je v glavnem podporna. Če smo dovolj hitri, lahko poskusimo preprečiti nadaljnji metabolizem etilenglikola v toksične produkte, sicer pa terapija vključuje infuzijo in simptomatsko zdravljenje.
☠️Strupi za polže največja možnost, da se bo pes zastrupil s takim strupom je, kadar ga sprehajamo v bližini vrtov na katerih se uporabljajo organofosforni pripravki za odganjanje (uničevanje) polžev.
Zastrupitev povzročijo že zelo majhne zaužite količine (zadošča že zrnce ali dve). Znaki zastrupitve se lahko pokažejo že v nekaj minutah – oteženo dihanje, nekoordinirana hoja, motnje v zavesti. Možne pa so tudi motnje vida, slinjenje, bljuvanje s krči, nekontrolirano izločanje, pojavi se lahko tudi driska.
Za žival je tak strup v večini primerov usoden, saj napade dihalni center in posledično zadušitev. Tudi za to obstaja protistrup, vendar je čas res ključnega pomena. V trenutku, ko opazimo ali posumimo, da je pes zaužil takšen pripravek moramo resnično čimprej do veterinarja, pa še v tem primeru je uspeh zdravljenja vprašljiv.
Rastline in drevesa, ki so za pse strupene (opis najpogostejših)
☠️Jesenski podlesek cveti jeseni, vsebuje pa snov imenovano kolhicin, ki je izjemno strupena in lahko povzroča krvavitve v prebavilih, hudo bruhanje, poškodbe ledvic in jeter ter odpoved dihal. Simptomi se lahko pojavijo z zakasnitvijo do nekaj dni, zato ne čakajte, da poiščete veterinarsko pomoč, če je vaš pes zaužil kateri koli del te rastline.
☠️Šmarnica je zelo pogosta zunanja rastlina, tako da bodimo tukaj res pozorni, da je pes ne zaužije, saj je toksična celotna rastlina. Simptomi zaužitja vključujejo drisko, bruhanje, upad srčnega utripa in srčno aritmijo.
☠️Ciklama z intenzivno obarvanimi cvetovi je priljubljena sobna rastlina, prav tako pa jo najdemo spomladi zelo pogosto zunaj. Če vaš pes poje kateri koli del rastline, se bo verjetno slinil, bruhal in imel drisko. Če izkoplje rastlino in pogoltne gomol, lahko to vpliva na njihov srčni utrip in ritem.
☠️Krizanteme vsebujejo laktone in piretrin, ki povzročata draženje črevesja. Čeprav ni smrtonosno, lahko uživanje katerega koli dela rastline povzroči bruhanje, drisko, prekomerno slinjenje, kožne izpuščaje in izgubo koordinacije.
☠️Narcise zaužitje katerega koli dela rastline, zlasti čebulice, lahko povzroči hudo bruhanje, slinjenje, tresenje, dihalne krče in težave s srcem.
☠️Lilije pri toliko različnih sortah lilij si je težko zapomniti, katere so nevarne in katere relativno neškodljive. Nekatere sorte lilij so izjemno strupene za mačke, pri psih pa povzročajo le prebavne motnje. Druge lilije pa npr. sproščajo snov, ki peče in draži gobček psa in želodec.
☠️Pelargonije vse sorte te okrasne rastline v posodah so strupene za pse. Simptomi vključujejo letargijo, nizek krvni tlak, kožne izpuščaje in izgubo apetita.
☠️Perunika zaužitje katerega koli dela rastline lahko povzroči draženje kože, slinjenje, drisko, bruhanje in letargijo.
☠️Begonije so tropske rastilne, vandar se v naših domovih velikokrat pojavijo kot sobne okrasne rastline. Toksični so gomolji teh rastlin, ki lahko ob zaužitju povzročijo draženje ust in težave pri požiranju.
☠️Tulipani in hijacinte čebulice so najbolj strupene, vendar je lahko kateri koli del teh rastlin škodljiv za pse, saj povzroča draženje gobca in požiralnika. Tipični simptomi vključujejo prekomerno slinjenje in bruhanje. Če pes poje veliko čebulic, lahko simptomi vključujejo povišan srčni utrip in nepravilno dihanje. Ob oskrbi veterinarja si psi običajno opomorejo brez nadaljnjih posledic.
☠️Oleander je pogosta okrasna rastlina, vendar je žal to strupena rastlina za pse. Ob zaužitju oleandra se pojavi driska, bolečine v trebuhu in slinjenje. Lahko pa oleander povzroči tudi spremembe srčnega ritma.
☠️Božična zvezda je izjemno popularna praznična rastlina, ki pa je rahlo toksična za pse in tudi mačke. Mlečno bel sok, ki ga najdemo v božičnih zvezdah, vsebuje kemikalije podobne detergentom. Pri zaužitju se lahko pojavijo blagi znaki bruhanja, slinjenja ali driska. Zaradi nizke stopnje toksičnosti, opažene pri zaužitju božične zvezde, je zdravljenje redko potrebno.
☠️Fikus številne vrste rastlin pripadajo rodu fikusov in vse vsebujejo dražilne sokove. Po zaužitju lahko pride do draženja gobca in prebavil. Možno je tudi draženje kože, če sok pride na kožo ljubljenčka. Pogosti znaki, na katere moramo biti pozorni so: zmanjšan apetit, slinjenje, bruhanje in driska.
☠️Oreh drevo samo po sebi ni nevarno, lahko pa so orehi, ki padejo na tla. Zelo hitro začnejo razpadati in tvoriti plesen, tako da, ko jih pes zaužije, povzročijo prebavne motnje in celo krče.
☠️Divji kostanj
vsebuje saponin, ki povzroča bruhanje in drisko, razširjene zenice, vpliva na centralni živčni sistem in lahko povzroči tudi krče in komo. Navadni kostanj pa je za psa primeren, vendar v manjših količinah
☠️Japonska tisa
Vse sorte, od pritlikavih do velikanskih dreves, vsebujejo nevarne toksine, ki so lahko za pse smrtni. Simptomi vključujejo tresenje, bruhanje, težko dihanje in napade. Zaradi svetlo zelenih listov in rdečih jagod so priljubljeni praznični okraski.
Živali, ki so za pse strupene
Poleg kač, pajkov, sršenov, os in drugih žuželk je pomembno omeniti še močerade in gosenice sprevodnega prelca.
☠️Močerad navadni ali pisani močerad (Salamandra salamandra) je strupena repata dvoživka, s sploščeno, široko glavo, ki je z vratom jasno ločena od čokatega telesa. Telo nosita dva para kratkih, krepkih nog z debelimi, kratkimi prsti. Odrasla žival navadno meri od 11 do 20 cm, samice pa so praviloma zajetnejše in večje od samcev. Izrazito kontrasten, črno rumen vzorec njegovega telesa opozarja plenilce na njegovo strupenost. Razporeditev živo rumenih, različno oblikovanih in različno velikih lis, posutih po bleščeče črnem telesu je drugačna pri vsakem osebku. Le veliki zaušesni žlezi sta pri vseh osebkih rumeni. Ležita na zatilju za močeradovimi očmi, na njih pa so, kot črne pike, dobro vidna izvodila strupnih žlez. Te so pri navadnem močeradu prisotne še v dveh nizih vzdolž sredine hrbta in v enem nizu na vsakem boku in potekajo od glave do repa.
Življenjski prostor navadnega močerada so listnati in mešani gozdovi z gozdnimi potoki ali izviri. Odrasli živijo na kopnem, vendar se v suhem vremenu skrivajo pod odmrlimi debli dreves, pod štori ali kamni, pa tudi luknje pri koreninah dreves ali podobne špranje so zanje dobrodošlo zatočišče. Proti večeru ali v deževnih dneh pa se po gozdnih tleh odpravijo iskat hrano ali partnerja. Hranijo se z živalmi manjšimi od sebe, na primer z deževniki, žuželkami in s polži.
Sitk z močeradom je za psa lahko smrtno nevaren in pogosto tudi usoden. Pes se z močeradovim strupom zastrupi takrat, ko vanj ugrizne, saj močerad v samoobrambi lahko iz žlez izloči posebno strupeno snov, ki se skozi ustno sluznico psa vsrka v organizem in takoj preide v kri. Znaki zastrupitve se pri psu pokažejo že v nekaj minutah; najprej opazimo slinjenje, krče in drgetanje, zaradi česar žival zapade v šok in na koncu pogine zaradi zadušitve. Vsako leto v veterinarskih ambulantah tako oskrbijo veliko število psov, ki so zastrupljeni zaradi ugriza v močerada, vendar je za psa zastrupitev največkrat usodna. Zato velja posebna previdnost na sprehodih, predvsem v deževnem obdobju, ko so močeradi aktivni tudi čez dan. Svojega psa imejte na sprehodi torej vedno pod nadzorom.
Posledice ugriza v močerada so zelo resn in največkrat usodne. Potrebna je takojšnja veterinarska pomoč, ki pa je pogosto neuspešna. V primeru, ko lastnik posumi, da je pes ugriznil v močerada, naj mu čim hitreje spere gobec z vodo in takoj obišče veterinarja. Močerad je lahko nevaren ali celo usoden za pse
☠️Sprevodni prelec pinijev in hrastov sprevodni prelec sta vrsti metulja, katerih razvojne oblike veljajo za ene glavnih škodljivcev borov in pogoste škodljivce hrastov (predvsem v mediteranskem področju, tudi v Sloveniji). Njune gosenice se premikajo v značilnih »vlakih« in predstavljajo veliko nevarnost za ljudi in živali, predvsem pse. Poznamo še druge vrste iz rodu Thaumetopoea, katerih gosenice lahko izzovejo močno vnetno/alergijsko reakcijo po stiku s kožo in sluznicami, najdemo pa jih od centralne Evrope, preko Mediterana do Afrike.
Sprevode gosenic začnemo opažati začetek pomladi. Že prvi dvig temperature jih spodbudi, da začnejo zapuščati gnezda in iščejo hrano ter prostor za zabubitev. Poraščene so s številnimi drobnimi hitinskimi dlačicami, v katerih se skriva dražljiva beljakovina thaumetopoetin, ki povzroči IgE neodvisno degranulacijo mastocitov, kar lahko vodi v hudo alergijsko/vnetno reakcijo.
Navadno pridejo psi in mačke v kontakt z gosenicami, ko se te gibajo po tleh v sprevodih. Redkeje se zgodi, da gnezdo gosenic pade na tla, njihove dlačice pa raznese veter.
Živčnost, pogosto požiranje, praskanje s tačkami po gobčku, povečano slinjenje so prvi znaki pri psu, ki je prišel v sti s prelcem. Po nekaj minutah se pojavi oteklina gobca in jezika. Včasih so znaki tako hudi, da žival težko zapre gobec in ima težave z dihanjem, pojavi se lahko tudi cianoza (modro obarvanje) jezika zaradi oteženega odtekanja krvi ter odmiranje tkiva na prizadetem področju. Če žival gosenico požre, se pojavita bruhanje in driska. V primeru stika dlačic z očmi pride do vnetja očesnih vek in očesnih veznic – oko je priprto/zaprto, žival pogosteje mežika. Pojavita se lahko tudi pregrevanje in pohitreno dihanje. Poškodbe kože so pri psih redke. V hujših primerih ali ob prepočasnem ukrepanju se pojavijo tudi sistemski znaki, ki lahko vodijo v pogin živali.
Največ opisanih primerov stika z gosenicami je pri psih, vendar ne smemo pozabiti niti na mačke, saj jih lahko radovednost in lovski nagon privedeta do tega, da pridejo v kontakt z gosenicami. Pri mačkah so klinični znaki podobni kot pri psih.
V primeru suma stika živali z gosenico sprevodnega prelca TAKOJ poiščite veterinarsko pomoč! Okrevanje živali je v veliki meri odvisno od hitrosti nudenja veterinarske pomoči. Prizadeto mesto sperite z (toplo) vodo. Drgnjenje/brisanje prizadetega mesta ni priporočljivo, saj se dlačice ob tem lomijo in prihaja do dodatnega sproščanja toksina.
Veterinar bo živali nudil podporno zdravljenje s protivnetnimi zdravili in antihistaminiki ter tekočinsko terapijo in zaščito za želodec, po potrebi bo dodal antibiotik. V primeru hude dihalne stiske je potrebna vstavitev tubusa v sapnik, kar omogoči živali lažje dihanje, ob znakih šoka pa tudi aplikacija adrenalina.
Pomembno je, da se v pomladanskih mesecih izogibamo borovim gozdovom oz. imamo živali ves čas pod nadzorom (na povodcu)
⚠️OPOZORILO: Ta članek je informativne narave in ne nadomešča veterinarskega nasveta.
Podobni članki, ki se navezujejo na prehrano psov:
Priročnik z napotki za hranjenje – Lačen kot volk pes in mačka (prof. dr. Breda Jakovac Strajn, dr. vet. met., izdajatelj: veterinarska fakulteta Ljubljana)