Patricia McConnell, strokovnjakinja za vedenje živali: “Prezgodnja ločitev mladičev od matere in legla lahko povzroči strah, tesnobo in vedenjske težave, ki bi jih bilo mogoče preprečiti z daljšim bivanjem v stabilnem in znanem okolju.” (Iz knjige “For the Love of a Dog”).
Na podlagi naših izkušenj in v skladu s sodobnimi raziskavami bomo po novem mladičke oddajali šele po dvanajstem tednu starosti, miniaturne mladičke pa še kasneje od četrtega meseca naprej
SKLEP SMO SPREJELI DOKONČNO IN BREZKOMPROMISNO — KDOR ŽELI IMETI MLADIČKA STAREGA DVA MESECA SE LAHKO OBRNE DRUGAM
Verjamemo, da je to najboljša odločitev za dolgoročno dobrobit naših mladičkov in njihovih novih lastnikov, saj se na ta način zagotovi bolj zdrav, samozavesten in socializiran mladič, pripravljen na uspešen prehod v novo okolje.
Kot vzreditelji smo se vedno trudili, da se držimo zakonov in pravil v zvezi z vzrejo, tudi tega, da morajo mladički oditi v nov dom pri osmih tednih, ker bi naj bilo to za njih najbolje.
Pa je to res❓
Zaradi teh zastarelih kinoloških pravil, ki smo jih mi upoštevali je imel morda začetne probleme marsikateri mladič v novem domu skupaj z novim lastnikom.
Na žalost v kinologiji še vedno veljajo pravila, ki so jih sprejeli kinologi v šestdesetih, sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, vendar pa so jih zadnjih letih številni strokovnjaki, kot so:
— dr. Ian Dunbar,
— Patricia McConnell in
— Sophia Yin postavili pod velik vprašaj, saj so trdno dokazali, da bi morali mladiči ostati pri vzreditelju vsaj do dvanajstega tedna starosti.
Podaljšano bivanje ima namreč ključno vlogo pri njihovem socialnem, vedenjskem in zdravstvenem razvoju.
Dr. Ian Dunbar, veterinar in strokovnjak za vedenje psov: “Socializacija mladičev do dvanajstega tedna starosti v varnem okolju matere in legla je ključna za preprečevanje vedenjskih težav v odrasli dobi.” (Iz knjige “Before and After Getting Your Puppy”).
Tudi mi smo v zadnjem letu sprejeli to prakso in opažamo same pozitivne učinke, ki jih ta podaljšani čas prinaša mladičem in njihovim novim lastnikom.
PODALJŠANO BIVANJE PRI VZREDITELJU PRINAŠA:
🐾 1. MANJ LOČITVENE TESNOBE
Daljše bivanje pri vzreditelju omogoča postopno ločevanje od matere in legla, kar zmanjšuje tveganje za razvoj ločitvene tesnobe in prekomerno navezanost.
Dr. Karen Overall, veterinarska behavioristka: “Odložitev ločitve mladičev od matere in legla do dvanajstega tedna omogoča razvoj samozavesti in zmanjšuje vedenjske težave, kot so pretiran strah in agresija.” (Iz knjige “Manual of Clinical Behavioral Medicine for Dogs and Cats”).
🐾 2. BOLJ RAZVIT IMUNSKI SISTEM
V obdobju od osmega do dvanajstega tedna je imunski sistem mladičev najranljivejši.
Izgubljajo zaščito, ki so jo prejeli z materinim mlekom, lastni imunski sistem pa še ni povsem razvit.
Mladiči so med osmim in dvanajstim tednom starosti najbolj dovzetni za bolezni, kot so prehladi (kužni kašelj) in prebavne težave (kokcidoze, gastro infekciozni coronavirusi, parvoviroza, leptospiroza, hepatitis, pasja kuga…,), kar je lahko nevarno, saj se mladičev imunski sistem v tako kratkem času ni uspel razviti do te mere, da mladič kljub cepljenju ne bi mogel zboleti.
Pri tem se je potrebno zavedati tudi tega, da cepivo ne pokriva vseh bolezni, ampak samo tiste, ki veljajo za smrtne, torej še vedno ostanejo razni prehladi in kokcidoze (giardia, isospoora…,) s katerimi se psi dnevno srečujejo vsepovsod in na vsakem koraku.
Odrasli psi imajo razvit imunski sistem in v stiku s temi povzročitelji ne zbolijo, pri mladičih (še sploh, če gre za majhne pasme), pa je lahko zgodba popolnoma drugačna. To obdobje je še najbolj primerljivo z obdobjem otroka, ko prvič vstopi v vrtec in se bolezni vrstijo ena za drugo. Seveda vsak otrok to doživlja drugače in tudi pri psih ni rečeno, da bodo kar vsi po vrsti zboleli, če pa že je za njih vsekakor bolje, da so v znanem okolju v krogu sorojencev, mame in vzrediteljev.
V tem primeru se tudi močno zmanjša uporaba antibiotikov, ki se jim mladički, če že slučajno zbolijo pri novih lastnikih skoraj ne morejo izogniti.
American Veterinary Society of Animal Behavior (AVSAB): “Podaljšano bivanje mladičev z materjo in leglom zmanjšuje ločitveno tesnobo, izboljšuje socializacijo in omogoča boljši razvoj imunskega sistema.” (Iz smernic “Position Statement on Puppy Socialization”).
🐾 3. BOLJŠO SOCIALIZACIJO IN VEDENJSKI NADZOR
Danes raziskave opozarjajo, da lahko prezgodnja ločitev prinese težave, kot sta strah in anksioznost, saj mladiči v tem času pridobivajo pomembne socialne veščine.
V obdobju med osmim in dvanajstim tednom mladiči razvijajo ključne socialne veščine, kot so nadzor ugriza, pravilna igra in interakcija z drugimi psi, živalmi in ljudmi.
Družba matere, sorojencev in odraslih psov pri vzreditelju jih uči samokontrole in razumevanja hierarhije v odnosu do drugih, kar pripomore k njihovemu uravnoteženemu razvoju in samozavesti.
Na podlagi teh pozitivnih izkušenj in novih strokovnih priporočil smo se odločili, da bomo mladičke oddajali šele po dvanajstem tednu, miniaturne mladičke pa še kasneje.
Prepričani smo, da daljše bivanje pri vzreditelju prispeva k bolj zdravim, samozavestnim in socializiranim mladičem, ki so pripravljeni na stabilen prehod v nov dom.
Današnji strokovnjaki in veterinarska združenja priporočajo, da mladiči ostanejo z materjo vsaj do desetega ali dvanajstega tedna, če so miniarurni, pa še dlje.
To obdobje je ključno za razvoj njihovih socialnih veščin, zmanjšanje vedenjskih težav in razvoj odpornega imunskega sistema.
Dr. Michael W. Fox, veterinar in etolog: “Mladiči, ki ostanejo z materjo in leglom do dvanajstega tedna, kažejo bolj uravnoteženo vedenje, boljšo socializacijo in manj vedenjskih težav kot tisti, ki so ločeni prej.” (Iz knjige “Understanding Your Dog: Everything You Want to Know About Your Dog But Haven’t Been Able to Ask”).
OD KOD TOREJ STARO PRAVILO, KI ZAGOVARJA ODHOD MLADIČA V NOV DOM PRI OSMIH TEDNIH❓
Zgodovinsko gledano je praksa zgodnje ločitve (okrog osmega tedna) izhajala iz starih vzrejnih praks, ki so se uveljavile v 19. stoletju in so žal zakoreninjene še danes.
Vzreditelji so pogosto želeli mladiče čim prej prodati, da bi zmanjšali stroške nege in hrane, kar je privedlo do zgodnejše ločitve.
ZASTARELA PRIPOROČILA, KI SO JIH PODPIRALI SPODNJI AVTORJI SO ŽAL PSOM PRINESLA VEČ ŠKODE, KOT KORISTI
— John Paul Scott in John L. Fuller sta v svoji knjigi “Genetics and the Social Behavior of the Dog” (1965) raziskovala socialno vedenje psov.
— Richard Wolters je v “Dog Training: The Latham Method” (1975) trdil, da so mladiči pri osmih tednih dovolj zreli za novo okolje.
— Barbara Woodhouse je v “Training Your Dog” (1984) priporočala ločitev pri osmih tednih.
SODOBNE RAZISKAVE SO VSA TA STARA PRIPOROČILA OVRGLA
NAŠA MORALNA DOLŽNOST JE, DA SI PRIZADEVAMO SPREMENITI ZASTARELE PRAKSE TER PROMOVIRATI HUMANE IN ZNANSTVENO PODPRTE METODE VZREJE IN SOCIALIZACIJE PSOV, KI ZAGOTAVLJAJO BOLJ ZDRAV IN STABILEN RAZVOJ MLADIČEV
Dr. Sophia Yin, veterinarska vedenjska strokovnjakinja: “Obdobje od osmih do dvanajstih tednov je ključno za učenje socialnih veščin, saj mladiči v tem času razvijejo pomembne sposobnosti za interakcijo z ljudmi in drugimi psi.” (Iz članka “Socialization: The Key to Raising a Happy Dog”).
Ta članek je informativne narave in ne nadomešča veterinarskega nasveta.
PODOBNI ČLANKI:
Viri:
the Love of a Dog”
Vir: Patricia McConnell (2006), “For the Love of a Dog: Understanding Emotion in You and Your Best Friend”, Ballantine Books.
Dr. Ian Dunbar – Knjiga: “Before and After Getting Your Puppy”
Vir: Ian Dunbar (2004), “Before and After Getting Your Puppy: The Positive Approach to Raising a Happy, Healthy & Well-Behaved Dog”, New World Library.
Dr. Karen Overall – Knjiga: “Manual of Clinical Behavioral Medicine for Dogs and Cats”
Vir: Karen Overall (2013), “Manual of Clinical Behavioral Medicine for Dogs and Cats”, Elsevier Health Sciences.
American Veterinary Society of Animal Behavior (AVSAB) – Dokument: “Position Statement on Puppy Socialization”
Vir: American Veterinary Society of Animal Behavior (AVSAB), “Position Statement on Puppy Socialization”, dostopno na spletni strani AVSAB.
Dr. Sophia Yin – Članek: “Socialization: The Key to Raising a Happy Dog”
Vir: Sophia Yin (2011), “Socialization: The Key to Raising a Happy Dog”, dostopno na spletni strani dr. Sophia Yin.
Dr. Michael W. Fox – Knjiga: “Understanding Your Dog”
Vir: Michael W. Fox (1992), “Understanding Your Dog: Everything You Want to Know About Your Dog But Haven’t Been Able to Ask”, St. Martin’s Press.