🐾 Zakaj yorkiju ušesa ne stojijo pokonci? – 2.del - kaj v resnici vpliva na njihov dvig?

Dr. Horst E. König in dr. Hans-Georg Liebich v učbeniku Anatomy of the Dog navajata, da je pasji ušesni aparat sestavljen iz več skupin mišic, ki omogočajo dvig, spust, rotacijo in natančno usmerjanje uhljev proti viru zvoka.

Za primerjavo:

Človek ima približno dvajset mimetičnih mišic, namenjenih predvsem obrazni mimiki.

V primerjavi s človekom, pri katerem je obrazna mimika omejena na relativno manjše število mišic, imajo psi izrazito razvit mišični aparat za aktivno gibanje uhljev.

Ta mišična razvitost pojasnjuje, zakaj so pasja ušesa:

— izjemno gibljiva,

— sposobna zelo natančnih in hitrih sprememb položaja,

— tesno povezana z zaznavanjem okolice in izražanjem čustvenih stanj.

Lega ušes zato ni statična lastnost, temveč dinamičen rezultat mišičnega tonusa, živčnega nadzora, pozornosti in čustvenega stanja psa.

Prav zaradi te kompleksnosti položaj uhljev ne predstavlja zanesljivega pokazatelja prehranskega ali mineralnega statusa, temveč odraža delovanje živčnega in mišičnega sistema.

🐾 2. Katere mišice so odgovorne za dvigovanje pasjih ušes?

Nekatere izmed mišic, ki sodelujejo pri premikanju ušes:

— Musculus auricularis superior (dviguje uho navzgor))

— Musculus auricularis anterior (premika uho naprej)

— Musculus auricularis posterior (vleče uho nazaj)

— Musculus parietoscutularis (povezuje tilnik z osnovo uhlja, pomemben za pokončno lego)

— Musculus scutuloauricularis superficialis dorsalis/ventralis (vpliva na obračanje uhlja)

Te mišice delujejo skupaj z obraznimi in vratnimi mišicami ter živčno mrežo, ki nadzoruje izražanje zanimanja, podrejenosti, poguma ali veselja.

Poleg tega delujejo tudi skupaj s tankim scutiformnim hrustancem, ki deluje kot vzvod in omogoča natančne premike uhlja kot odziv na zvok ali čustveno stanje psa.

To opisujejo dr. Horst E. König, dr. Hans-Georg Liebich, dr. Klaus-Dieter Budras, dr. Sabine McCarthy, dr. Cornelia Fricke in dr. Wolf Richter v učbeniku Anatomy of the Dog (2007), kjer navajajo, da so ušesne mišice razdeljene v več funkcionalnih skupin ter da njihovo napenjanje preko scutiformnega hrustanca omogoča dvig, spust, rotacijo in pomik uhlja naprej ali nazaj.

🐾 3. Zakaj so ušesne mišice pomembne?

Psi lahko premikajo vsako uho posebej, kar jim omogoča natančno lociranje zvoka in izražanje čustev.

Ušesa so tudi pomembno orodje za neverbalno komunikacijo. Njihov položaj razkriva, ali je pes pozoren, sproščen, podrejen ali zadržan.

dr. Stanley Coren navaja, da psi s pomočjo gibljivosti uhljev bistveno natančneje lokalizirajo vir zvoka in hkrati uporabljajo ušesa kot del obrazne mimike za komunikacijo z drugimi psi in ljudmi.

dr. Alexandra Horowitz poudarja, da položaj ušes spada med ključne elemente pasje telesne govorice in neposredno odraža čustveno stanje, stopnjo budnosti in socialni namen psa.

V primerjavi s človekom, ki ima približno 6 ušesnih mišic, ima pes vsaj trikrat več.

dr. Horst E. König in dr. Hans-Georg Liebich v Anatomy of the Dog navajata, da ta razlika predstavlja evolucijsko prilagoditev, povezano z boljšo zaznavo okolja, natančnejšim sluhom in bogatejšim čustvenim izražanjem.

🐾 4. Kako britje ušes vpliva na obrazne mišice in biodinamično oporo?

Pri dvigu in stabilizaciji uhljev ne sodelujejo le mišice na vrhu glave, temveč tudi spodnje in stranske obrazne mišice, ki skupaj tvorijo funkcionalno podporno mrežo okoli ušesnega korena.

Pri stabilizaciji in mimiki ušes se prepletajo ušesne mišice in obrazna mimika; uhelj ni izoliran estetski element, temveč del širšega funkcionalnega sistema glave.

Dr. Horst E. König in dr. Hans-Georg Liebich v učbeniku Anatomy of the Dog navajata, da mišice, kot so m. zygomaticus, m. auricularis anterior in m. levator auris longus, sodelujejo pri dvigu, stabilizaciji in aktivnem usmerjanju uhljev.

Na območju poteka teh mišic pogosto raste mehka, kratka dlaka, ki jo nekateri pri britju povsem odstranijo.

Ta dlaka ima poleg estetske tudi funkcionalno vlogo, saj lahko prispeva k:

— mehanski opori mehkih tkiv,

— zaščiti mišic pred hitrim ohlajanjem,

— ohranjanju lokalnega mišičnega tonusa, kar je pri miniaturnih pasmah še posebej pomembno.

Če britje poteka preblizu obraza in se odstrani tudi dlaka nad potekom mišic (npr. m. zygomaticus), se lahko pri nekaterih psih zmanjša lokalna toplotna zaščita in mehanska opora mehkih tkiv, kar se lahko odrazi kot manj stabilna drža uhlja. Učinek je individualen in je odvisen od konstitucije, starosti mladiča in njegovega mišičnega tonusa.

PRIPOROČILO PRAKSI

Britje ali krajšanje dlake naj poteka izključno po zgornji tretjini uhlja.

Obrazni predel okoli ušesa, kjer potekajo mišice m. zygomaticus, m. auricularis anterior in m. levator auris longus, naj ostane poraščen ali le nežno pristrižen.

S tem ohranjamo:

— normalno mišično koordinacijo,

— mehansko biodinamično oporo mehkih tkiv,

— ustrezno termoregulacijo, ki vpliva na mišični tonus in funkcionalno stabilnost uhljev.

Takšen pristop temelji na razumevanju anatomije in funkcionalne biomehanike ter podpira naraven razvoj ušes, brez poseganja v prehransko ali mineralno ravnovesje.

🐾 5. Kako mehanska manipulacija uhljev vpliva na mišični tonus in izražanje?

Mehanska manipulacija uhljev pomeni vsak zunanji poseg, pri katerem človek z lepljenjem, britjem, vezanjem, pritiskom ali drugimi metodami fizično spremeni naravni položaj ali delovanje uhljev z namenom ustvariti želen videz (npr. da ušesa stojijo pokončno, tudi če mišice tega same ne omogočajo).

Pri nekaterih pasmah, tudi pri yorkshirskem terierju, se v praksi občasno uporablja mehanska manipulacija uhljev za spodbujanje navidezne pokončne lege ušes.

Ena pogostih tehnik vključuje lepljenje ali vezanje dlake na notranji strani uhlja, tik nad korenom, torej neposredno nad potekom obraznih mišic, kot je musculus zygomaticus.

Glavni namen takih posegov je:

— vizualno vzravnani uhlji, neodvisno od naravne mišične aktivnosti

— skladnost z zunanjimi pričakovanji videza

Možna tveganja pri dolgotrajni mehanski fiksaciji (odvisno od trajanja, kože in občutljivosti psa):

— ZMANJŠAN MIŠIČNI TONUS

Ob odsotnosti funkcionalne potrebe mišice postopno izgubljajo svojo elastičnost in moč. Gre za t. i. neuporabno atrofijo, podobno kot pri dolgotrajni imobilizaciji uda.

— ZMANJŠANA SENZORIČNA ODZIVNOST

Uhlji niso le estetski element, temveč tudi pomembno orodje za orientacijo in zaznavanje okolice. Če so dlje časa zlepljeni ali mehansko fiksirani, pride do zmanjšanja refleksne napetosti in mimike – uho ne sledi več zvokom z enako odzivnostjo.

— TVEGANJE ZA PASIVNO DRŽO UŠES

Ušesa lahko navzven ostanejo pokončna, vendar brez živosti, gibanja ali izražanja, kar zmanjša sposobnost psa za neverbalno komunikacijo z drugimi psi in ljudmi.

— VPLIV NA UDOBJE IN VEDENJSKO IZRAŽANJE

Dolgotrajno nelagodje (vlečenje dlake, draženje kože ali pritisk) lahko pri občutljivih psih vpliva na počutje in telesno govorico. Učinek ni enak pri vseh psih in je odvisen od temperamenta ter trajanja in načina posega.

Dr. Bonnie V. Beaver opozarja, da dolgotrajna mehanska fiksacija telesnih delov lahko vpliva na naravno mimiko, telesno govorico in čustveno udobje psa.

dr. Karen L. Overall poudarja, da posegi, ki omejujejo naravno telesno govorico živali, lahko vplivajo na vedenjsko ravnovesje in občutek nadzora nad lastnim telesom.

🐾 6. Kako se delovanje pasjih ušes primerja z nevromišičnim delovanjem pri človeku?

Podobno kot pri vsakem dolgotrajnem omejevanju gibanja tudi pri ušesih pride do zmanjšane funkcionalne aktivacije mišic.

Posledica je oslabitev funkcionalnega izraza uhljev, ne glede na genetski potencial posameznega psa.

Na pomen aktivne uporabe mišic za ohranjanje njihovega tonusa in koordinacije opozarja dr. Raymond Coppinger, biolog in etolog, ki pojasnjuje, da se številne motorične funkcije pri psih razvijajo in ohranjajo skozi uporabo, vedenjske dražljaje in interakcijo z okoljem.

Priporočilo z vidika funkcionalne in etološke integritete:

Naravni dvig uhljev temelji na delovanju obraznih mišic, predvsem:

— levator auris longus

— frontalis

— temporalis

— zygomaticus

ki omogočajo aktivno premikanje uhljev glede na dražljaje in čustveno stanje psa.

Na anatomsko vlogo teh mišic pri gibanju uhljev opozarjata tudi dr. Horst E. König in dr. Hans-Georg Liebich, avtorja učbenika Anatomy of the Dog.

Dolgotrajno lepljenje, vezanje ali mehanska manipulacija:

— lahko povzroči oslabitev mišičnega spomina (muscle memory)

— vodi v asimetrijo mišičnega tonusa

— zmanjšuje naravno izražanje in telesno govorico

Na vedenjske posledice takšnih posegov opozarja dr. Bonnie V. Beaver, veterinarska etologinja, ki poudarja, da omejevanje naravne mimike lahko vpliva na čustveno ravnovesje in komunikacijo psa.

Podobno navaja tudi dr. Karen L. Overall, veterinarska behavioristka, ki opozarja, da dolgotrajni posegi, ki omejujejo telesno govorico živali, lahko vplivajo na občutek nadzora nad lastnim telesom in vedenjsko udobje.

Pri pasmah, kot je yorkshirski terier, je prav pravilen mišični tonus v predelu uhljev tisti, ki omogoča njihovo prepoznavno mimiko, odzivnost in pasemsko identiteto, kar je funkcionalna, ne zgolj estetska lastnost (Coppinger; Beaver; Overall).

🐾 7. Kakšno vlogo imajo živci in emocije pri drži ušes?

Psi z bolj vedoželjnim, samozavestnim karakterjem pogosto prej razvijejo pokončna ušesa kot tisti, ki so plahi ali se umikajo iz ospredja.

Ušesa niso le pasiven del telesa, temveč so del obrazne mimike in zrcalijo notranje čustveno stanje psa.

Na povezavo med telesno govorico, mišičnim tonusom in čustvenim stanjem opozarja dr. Bruce Fogle, veterinar in etolog, ki pojasnjuje, da so položaj ušes, izraz obraza in drža telesa neposredno povezani z notranjo motivacijo, stopnjo samozavesti in zaznavo okolja pri psih.

Podobno navaja tudi dr. Stanley Coren, psiholog in raziskovalec pasjega vedenja, ki poudarja, da se telesna govorica psa vključno s položajem uhljev dinamično spreminja glede na čustveno stanje, stopnjo budnosti in socialno samozavest.

Na razvoj mišičnega tonusa skozi uporabo in vedenjsko aktivacijo opozarja tudi dr. Raymond Coppinger, biolog in etolog, ki pojasnjuje, da se številne motorične in mimetične funkcije pri psih razvijajo in utrjujejo skozi interakcijo z okoljem, igro in odzivanje na dražljaje.

Skratka:

bolj samozavestni, radovedni in okoljsko aktivni mladiči pogosteje uporabljajo ušesne mišice, kar lahko posredno prispeva k boljšemu mišičnemu tonusu in stabilnejši drži uhljev brez kakršne koli povezave s kalcijem ali prehranskimi dodatki (Fogle; Coren; Coppinger).

🐾 8. Kakšno vlogo ima genetika pri postavitvi ušes?

DNK analiza lahko pokaže, ali ima pes genetsko podlago za pokončna ušesa.

Rezultati DNA (DNK) analize so pogosto zapisani v obliki:

»Pokončna do polpokončna ušesa – genotip kaže verjetnost za izraženo pokončnost.«

Toda to ni napoved, temveč le genetska verjetnost.

Gre za informativni zemljevid potenciala, ne za zagotovilo končnega videza.

Izražanje lastnosti je odvisno od:

— kombinacije genetike,

— razvoja,

— okolja,

— mišičnega tonusa

— in vedenjskih vplivov.

Na večgensko naravo teh lastnosti opozarja dr. Elaine A. Ostrander, genetičarka, ki poudarja, da morfološke značilnosti pri psih vključno s položajem ušes niso določene z enim samim genom, temveč nastajajo kot rezultat kombinacije več genetskih dejavnikov in razvojnih vplivov.

Podobno navaja tudi dr. Kathryn M. Lord, biologinja in raziskovalka pasje genetike in vedenja, ki poudarja, da genetski testi za zunanje lastnosti izražajo verjetnost, ne pa determinističnega izida, saj na končni fenotip pomembno vplivajo epigenetski in okoljski dejavniki.

Genomska regija, povezana z izražanjem tipa ušes (pokončna, polpokončna, viseča), je v literaturi pogosto povezana z lokusi, kot je MSRB3, ki sodelujejo pri razvoju tkiv v področju uhljev.

Takšni lokusi ne delujejo samostojno in ne določajo absolutno, ali bodo ušesa pokončna ali ne, temveč predstavljajo del kompleksne poligenske zasnove, na katero pomembno vplivajo tudi razvoj, mišična uporaba in okolje.

Na to opozarjata tudi dr. Heidi G. Parker in dr. Elaine A. Ostrander, ki v genetskih študijah o morfologiji psov navajata, da so lastnosti, kot so oblika in nosilnost ušes, rezultat kompleksnih interakcij več genov ter razvojnih vplivov, ne enega samega »gumba za ušesa«.

Skratka: DNK test lahko pove, ali ima pes genetsko podlago za pokončna ušesa, ne more pa napovedati, ali se bo ta lastnost dejansko izrazila. Končni videz je vedno rezultat genetike + razvoja + okolja + mišične uporabe (Ostrander; Parker; Lord).

🐾 9. Zakaj je genetika pri ušesih le en del celote?

Genetske analize pri yorkijih (in tudi biewerjih) pogosto vključujejo oceno verjetnosti za pokončna ušesa.

Ne gre za en sam »gen za ušesa«, temveč za kombinacijo več alelov, ki vplivajo na razvoj hrustanca, mišičnega tonusa in oblike lobanje.

Na večgensko naravo teh lastnosti opozarja dr. Elaine A. Ostrander, genetičarka, ki poudarja, da morfološke značilnosti pri psih, vključno s položajem ušes nastajajo kot rezultat kompleksnih interakcij več genov in razvojnih vplivov, ne enega samega determinističnega gena.

Podobno ugotavljata tudi dr. Heidi G. Parker in dr. Elaine A. Ostrander v genetskih študijah o pasji morfologiji, kjer navajata, da so zunanje lastnosti, kot so oblika in nosilnost ušes, poligenske in podvržene tako genetskim kot okoljskim dejavnikom.

Najpogosteje v literaturi omenjeni geni, povezani z razvojem ušes in sorodnimi lastnostmi:

— MSRB3 različice so v več genetskih študijah povezane z večjo verjetnostjo pokončnih ušes; na to opozarjata dr. Heidi G. Parker in dr. Elaine A. Ostrander, ki navajata, da ta lokus vpliva na razvoj tkiv v področju uhljev.

— FGF5 vpliva na dolžino in gostoto dlake; to pojasnjuje dr. Elaine A. Ostrander, ki poudarja, da posredno vpliva tudi na mehansko obremenitev uhlja, kar lahko spremeni njegovo držo, zlasti pri pasmah z elastičnim hrustancem.

— COL11A1 vpliva na kakovost hrustanca in vezivnega tkiva; na pomen tega gena za strukturo vezivnih tkiv opozarja dr. Kathryn M. Lord, ki navaja, da lahko različice v kolagenskih genih vplivajo na prožnost in nosilnost mehkih tkiv, vključno z uhlji.

SKLEP:

Genetski testi lahko pokažejo verjetnost za pokončna ali polpokončna ušesa, vendar ta verjetnost ne pomeni zagotovila končnega videza.

Položaj uhljev je rezultat kombinacije več genov (npr. MSRB3, FGF5, COL11A1), ter razvojnih in okoljskih vplivov, kar potrjujejo dr. Elaine A. Ostrander, dr. Heidi G. Parker in dr. Kathryn M. Lord.

🐾 10. Kaj v resnici pomenijo genetski testi, ki zapišejo »verjetnost: pokončna ali polpokončna ušesa«?

“Verjetnost: pokončna ali polpokončna ušesa.”

To pomeni, da genotip dopušča možnost, ne določa pa končnega videza.

Na to jasno opozarja dr. Elaine A. Ostrander, genetičarka, ki poudarja, da genetski testi pri psih izražajo statistično verjetnost določene lastnosti, ne pa zagotovila njenega fenotipskega izraza, saj na končni videz vedno vplivajo tudi razvojni in okoljski dejavniki.

Podobno navaja tudi dr. Heidi G. Parker, genetičarka, ki v svojih raziskavah poudarja, da je večina zunanjih morfoloških lastnosti pri psih poligenska in da se njihov dejanski izraz oblikuje skozi interakcijo genov z okoljem, ne kot neposreden »vklop« ali »izklop« ene same lastnosti.

Česa genetika (še) ne zna napovedati:

— mišične aktivnosti in mimike

— vpliva okolja (hrana, britje, stres, dotik)

— karakterja psa (plahost, zvedavost, podrejenost), kar se odraža tudi z nošenjem ušes

Na pomen teh ne-genetskih dejavnikov opozarja tudi dr. Kathryn M. Lord, etologinja in raziskovalka, ki navaja, da se številne telesne in vedenjske lastnosti pri psih razvijajo šele skozi uporabo, interakcijo z okoljem in vedenjske izkušnje ter zato niso neposredno razvidne iz genetskega zapisa.

SKLEP:

Genetika je izhodišče, ne razsodba.

Končni položaj uhljev je rezultat kombinacije genetske podlage, razvoja mišičnega tonusa, vedenjskih vzorcev in okoljskih vplivov, kar potrjujejo dr. Elaine A. Ostrander, dr. Heidi G. Parker in dr. Kathryn M. Lord.

🐾 11. Kaj vse torej vpliva na pokončna ušesa?

— MIŠICE (ključne za aktivno dvigovanje uhljev)

Na vlogo ušesnih in obraznih mišic opozarjata dr. Horst E. König in dr. Hans-Georg Liebich v učbeniku Anatomy of the Dog, kjer pojasnjujeta, da so mišice baze uhlja (npr. levator auris longus, auricularis anterior, zygomaticus) neposredno odgovorne za dvig, stabilizacijo in gibljivost uhljev.

— NEVROLOGIJA IN ZNAČAJ (psi, ki aktivno uporabljajo obrazne mišice, jih hitreje razvijejo)

Na povezavo med vedenjem, uporabo mišic in razvojem telesnih funkcij opozarja dr. Raymond Coppinger, biolog in etolog, ki navaja, da se številne motorične in mimetične funkcije pri psih razvijajo skozi uporabo, interakcijo z okoljem in vedenjske dražljaje.

Podobno poudarja tudi dr. Kathryn M. Lord, etologinja, da se telesne značilnosti delno oblikujejo šele skozi izkušnje in vedenjske vzorce, ne zgolj iz genetske podlage.

— PREHRANA (podpira splošni tonus, a kalcij ne vpliva neposredno na hrustanec)

Dr. Anna J. Fascetti, veterinarka in klinična nutricionistka, pojasnjuje, da prehrana vpliva na splošni mišični tonus in presnovo, ne pa neposredno na elastični hrustanec uhljev.

Enako navaja tudi National Research Council (NRC), ki poudarja, da dodatki brez jasne indikacije ne spreminjajo morfoloških lastnosti, kot je položaj uhljev.

— HRUSTANEC (kakovostno razvit hrustanec je osnova za obliko, ne pa gibljivost)

dr. Horst E. König in dr. Hans-Georg Liebich v Anatomy of the Dog navajata, da elastični hrustanec uhlja določa osnovno obliko in nosilnost, medtem ko gibljivost in dejansko držo omogočajo predvsem mišice in živčna kontrola.

— DNA pokaže le verjetnost

dr. Elaine A. Ostrander in dr. Heidi G. Parker poudarjata, da so lastnosti, kot je položaj ušes, poligenske in da genetski testi izražajo statistično verjetnost, ne pa zagotovila fenotipskega izraza.

— ZGODNJI MEHANSKI POSEGI (nekatere tehnike – lepljenje, povijanje, britje, so lahko koristne, vendar tudi tvegane)

dr. Bonnie V. Beaver in dr. Karen L. Overall opozarjata, da mehanski posegi lahko vplivajo na naravno mimiko, mišični tonus in telesno govorico psa ter da je treba vsak tak poseg uporabljati previdno, kratkotrajno in vedno v korist dobrega počutja živali.

🐾 12. Kaj pri razvoju ušes ni priporočljivo?

— DOLGOTRAJNO POVIJANJE UŠES lahko omeji naravno gibanje, mišice izgubijo tonus.

Na tveganje zmanjšane mišične aktivnosti opozarjata dr. Horst E. König in dr. Hans-Georg Liebich v učbeniku Anatomy of the Dog, kjer pojasnjujeta, da je za normalen razvoj ušesnih mišic potrebna redna funkcionalna uporaba in gibanje.

Dolgotrajna mehanska fiksacija lahko vodi v t. i. neuporabno atrofijo mišic, kar je splošno znan fiziološki pojav tudi v veterinarski medicini.

— LEPLJENJE S KOŽNIM LEPILOM

preprečuje psu, da sam izrazi pozornost ali voljo

Na vpliv mehanskih omejitev na telesno govorico opozarja dr. Bonnie V. Beaver, veterinarska etologinja, ki navaja, da posegi, ki omejujejo naravno mimiko ali gibanje delov telesa, lahko vplivajo na izražanje čustev in komunikacijo psa.

Podobno poudarja tudi dr. Karen L. Overall, veterinarska behavioristka, da omejevanje naravne telesne govorice lahko zmanjša vedenjsko udobje živali.

— BRITJE CELOTNEGA UHLJA PREZGODAJ lahko razdraži kožo in povzroči nelagodje, kar vpliva na držo ušesa

Na pomen kože in dlake kot zaščitnega in termoregulacijskega sloja opozarjajo veterinarski dermatološki viri ter anatomski opisi uhlja pri dr. Königu in dr. Liebichu, kjer je navedeno, da lokalno ohlajanje in draženje lahko vplivata na mišični tonus v predelu baze uhlja.

Nelagodje in draženje kože lahko po ugotovitvah dr. Brucea Fogla vplivata tudi na splošno telesno govorico in držo psa.

— PRITISK NA RAZVOJ (če pes ni pripravljen dvigniti ušes, mu tega ne smemo vsiljevati)

Na pomen naravnega razvoja in individualnega tempa opozarja dr. Raymond Coppinger, biolog in etolog, ki navaja, da se številne telesne in vedenjske lastnosti pri psih razvijajo skozi uporabo, izkušnje in interakcijo z okoljem, ne pod prisilo.

Podobno dr. Kathryn M. Lord poudarja, da vsiljevanje vedenjskih ali telesnih vzorcev pred zrelostjo lahko vpliva na naravni razvoj in dobrobit živali.

— DOLGOTRAJNA PASIVNA OPORA (ČOPI, DREDI, TRAKOVI)

Dolgotrajna pasivna opora nadomešča aktivno mišično delo in zavira razvoj mišičnega spomina.

Na pomen aktivne uporabe mišic za njihov razvoj in ohranjanje funkcije opozarjata dr. Horst E. König in dr. Hans-Georg Liebich v učbeniku Anatomy of the Dog, kjer navajata, da se funkcionalna moč mišic razvija in vzdržuje le z redno aktivacijo.

— PONAVLJAJOČE SE ODSTRANJEVANJE IN PONOVNO LEPLJENJE

Pogosto lepljenje in odstranjevanje lepil lahko draži kožo, povzroča mikrotravme in vodi v obrambno držo uhljev.

Na vpliv kroničnega draženja kože na lokalni mišični tonus in držo opozarjajo veterinarsko-dermatološki viri, zlasti dr. William H. Miller, dr. Craig E. Griffin in dr. Karen L. Campbell v učbeniku Muller & Kirk’s Small Animal Dermatology, kjer je opisano, da ponavljajoče se kožne iritacije vplivajo tudi na funkcionalno držo prizadetega področja.

— PREZGODNJE OBREMENJEVANJE MLADIČA Z ESTETSKIMI PRIČAKOVANJI

Usmerjanje pozornosti izključno na videz v obdobju rasti lahko vodi v nepotrebne posege in stres.

Na postopno dozorevanje telesnih in vedenjskih lastnosti opozarjata dr. Raymond Coppinger in dr. Kathryn M. Lord, ki poudarjata, da zgodnje estetsko vrednotenje ni skladno z razvojnimi procesi pri psih.

— NEUPOŠTEVANJE INDIVIDUALNE VARIABILNOSTI ZNOTRAJ PASME

Primerjanje mladičev med seboj in vsiljevanje enakega časovnega poteka za dvig ušes ni strokovno utemeljeno.

Na širok razpon normalne morfološke variabilnosti tudi znotraj iste pasme opozarja dr. Elaine A. Ostrander, ki poudarja, da zunanje lastnosti variirajo znotraj biološko normalnega spektra.

— POSEGI BREZ RAZUMEVANJA FUNKCIONALNE ANATOMIJE

Uporaba tehnik brez razumevanja mišičnega, vezivnega in senzoričnega sistema ušes lahko povzroči več škode kot koristi.

Na to opozarjajo anatomski učbeniki dr. Horsta E. Königa in dr. Hans-Georga Liebicha, ki uhelj opisujeta kot del kompleksnega funkcionalnega sistema, ne kot izoliran estetski element.

SKLEP

Dolgotrajno povijanje, lepljenje, pasivne opore, prezgodnje britje, ponavljajoče se mehanske manipulacije ter pritisk na razvoj lahko vplivajo na mišični tonus, telesno govorico in splošno dobrobit psa, kar potrjujejo dr. König, dr. Liebich, dr. Beaver, dr. Overall, dr. Coppinger, dr. Lord in dr. Ostrander.

Zato je priporočljivo spoštovati naravni tempo razvoja, individualne razlike in uporabljati zgolj nežne, kratkotrajne in neinvazivne prakse, kadar so sploh potrebne.

🐾 13. Kako se pes nauči uporabljati svoja ušesa?

Pes ni rojen s pokončnimi ušesi, ampak se jih z razvojem šele nauči se jih uporabljati.

Tako kot otrok razvija ravnotežje, tudi pes razvija mimiko in mišični spomin skozi vsakodnevne izkušnje.

Na pomen učenja skozi uporabo opozarja dr. Raymond Coppinger, biolog in etolog, soavtor knjige Dogs: A New Understanding of Canine Origin, Behavior and Evolution, ki pojasnjuje, da se številne telesne in vedenjske funkcije pri psih razvijajo postopno skozi interakcijo z okoljem in ponavljajočo se uporabo mišic.

Podobno navaja dr. Kathryn M. Lord, raziskovalka pasjega vedenja in soavtorica knjige Dog Behavior, Evolution, and Cognition, ki poudarja, da se motorične spretnosti in telesna koordinacija pri psih oblikujejo skozi izkušnje in senzorično-motorično učenje, ne kot vnaprej fiksirana lastnost ob rojstvu.

Na razvoj mišičnega spomina opozarja tudi dr. Horst E. König, veterinarski anatom, v učbeniku Anatomy of the Dog, kjer navaja, da se funkcionalna moč in koordinacija mišic krepita z redno aktivacijo in ponavljajočim gibanjem.

SKLEP:

Dvig in stabilnost uhljev nista prirojena »statična lastnost«, temveč rezultat učenja, uporabe mišic in senzorične stimulacije, kar potrjujejo dr. Coppinger, dr. Lord in dr. König.

Naraven razvoj skozi igro, gibanje in mimiko je zato temeljni mehanizem, s katerim pes »nauči« svoja ušesa, kako naj stojijo.

🐾 14. Ali večja ušesa res lažje stojijo kot manjša?

Presenetljivo je, da v praksi večja ušesa pogosto lažje stojijo kot manjša.

Večja površina pomeni širšo ušesno osnovo, kar lahko olajša delovanje mišic in boljšo razporeditev mehanske teže.

Manjša ušesa pa so lahko težje gibljiva, če je mišični tonus šibek ali če je oblika uhlja bolj ovalna.

Na pomen velikosti in oblike uhlja opozarjajo dr. Horst E. König in dr. Hans-Georg Liebich, veterinarska anatoma, v učbeniku Anatomy of the Dog, kjer pojasnjujeta, da stabilnost uhlja ni odvisna le od hrustanca, temveč tudi od širine baze uhlja, razporeditve mišičnih narastišč in razmerja med maso uhlja in mišično močjo.

Podobno navaja dr. Elaine A. Ostrander, genetičarka, v svojih raziskavah o pasji morfologiji, kjer poudarja, da so oblika uhlja, njegova nosilnost in drža rezultat kombinacije genetskih dejavnikov in mehanskih lastnosti tkiv, kar pomeni, da večji uhlji z ugodnejšo bazo lahko lažje dosežejo pokončno lego kot manjši z ozko osnovo.

Na mehansko plat drže uhljev opozarja tudi dr. Bruce Fogle, veterinar in etolog, avtor knjige The Dog’s Mind, ki navaja, da telesne značilnosti, kot je oblika in velikost ušes, vplivajo na način, kako učinkovito jih pes uporablja za zaznavanje okolice in komunikacijo.

SKLEP:

To, ali bodo ušesa stala pokonci, ni odvisno zgolj od njihove velikosti, temveč od razmerja med površino uhljev, širino njihove baze, mišičnim tonusom in obliko hrustanca, kar potrjujejo dr. König, dr. Ostrander in dr. Fogle.

🐾15. Kakšno vlogo ima povečana telesna teža pri razvoju drže ušes?

Pri nekaterih mladičih z izraziteje povečano telesno težo je mogoče opaziti, da se ušesa teže dvignejo ali ostanejo v bolj pasivni drži.

To opažanje je v praksi pogosto, vendar ga je treba razumeti razvojno in funkcionalno, ne kot anatomsko ali bolezensko spremembo.

Dr. Raymond Coppinger, biolog in etolog, v knjigi Dogs: A New Understanding of Canine Origin, Behavior and Evolution pojasnjuje, da se številne telesne in vedenjske funkcije pri psih razvijajo skozi uporabo, gibanje in interakcijo z okoljem, pri čemer telesna konstitucija in energijsko ravnovesje vplivata na način, kako pes uporablja svoje telo.

Pri mladičih z večjo telesno težo je lahko aktivna uporaba določenih mišičnih skupin manj izrazita, kar vpliva tudi na razvoj fine motorike.

Z vidika veterinarske anatomije dr. Horst E. König in dr. Hans-Georg Liebich v učbeniku Anatomy of the Dog navajata, da je stabilnost uhljev rezultat usklajenega delovanja mišic, vezivnega tkiva in elastičnega hrustanca.

Hrustanec je anatomsko prisoten ne glede na telesno težo, vendar je njegova funkcionalna vloga odvisna od mišične aktivacije in mehanskih sil, ki delujejo na ušesno bazo.

Pri mladičih z več podkožnega maščobnega tkiva se to tkivo lahko kopiči tudi v predelu ušesne baze.

Maščobno tkivo ne nadomešča hrustanca, lahko pa mehansko vpliva na prenos mišične sile in zmanjša učinkovitost fine mišične aktivacije.

Tak učinek je funkcionalen, ne patološki.

Na pomen senzorično-motoričnega učenja opozarja tudi dr. Kathryn M. Lord, raziskovalka pasjega vedenja in soavtorica knjige Dog Behavior, Evolution, and Cognition, ki poudarja, da se telesna koordinacija in mišični spomin pri psih oblikujeta postopno skozi gibanje, igro in ponavljajočo se uporabo.

Če je ta uporaba zaradi telesne teže manj izrazita, se lahko tudi razvoj mišičnega tonusa upočasni.

Pomembno je poudariti:

— ne gre za pomanjkanje kalcija,

— ne gre za »slab« ali nerazvit hrustanec,

— ne gre za bolezensko stanje.

Gre za konstitucijski in razvojni dejavnik, pri katerem razmerje med telesno maso, mišično močjo in uporabo vpliva na končni položaj uhljev.

Pri nekaterih psih se ta razlika z dozorevanjem in več gibanja izravna, pri drugih ostane del njihove individualne telesne zasnove.

Povečana telesna teža tako ni vzrok sama po sebi, temveč eden izmed dejavnikov, ki lahko vplivajo na razvoj drže ušes v obdobju rasti, kar potrjujejo tako etološki kot anatomski in razvojni pristopi.

🐾 16. Ali prehranski dodatki res pomagajo pri dvigu ušes pri yorkijih?

V javnosti kroži veliko prepričanj, kaj naj bi pomagalo mladičkom, da »dvignejo ušesa«.

V praksi lastniki pogosto posežejo po dodatkih, kot so:

– kalcij

– glukozamin

– hondroitin

– MSM (metilsulfonilmetan)

– kolagen

– vitamin C

– omega-3 maščobne kisline

– vitamin D3 ali kombinirani pripravki za sklepe

Pa dejansko pomagajo?

— KALCIJ je ključen za delovanje mišic in živčnega sistema ter sodeluje pri prenosu živčnih impulzov in mišični kontrakciji.

dr. Anna J. Fascetti, veterinarka in specialistka za klinično veterinarsko prehrano, v knjigi Applied Veterinary Clinical Nutrition pojasnjuje, da je kalcij esencialno hranilo za rast mladičev, vendar nima neposrednega vpliva na elastični hrustanec uhljev.

Kalcij je pomemben v uravnoteženih količinah, vendar ne vpliva na to, ali bodo ušesa stala.

Presežki (zlasti ob neustreznem odmerjanju ali brez jasne indikacije) lahko porušijo mineralno ravnovesje in povečajo presnovno obremenitev organizma, zato je dodajanje smiselno le premišljeno in po potrebi v dogovoru z veterinarjem.

— GLUKOZAMIN in HONDROITIN sodelujeta pri obnovi sklepnega hrustanca in vezivnih tkiv.

dr. Lowell L. Ackerman, veterinar in klinični nutricionist, avtor knjige Nutrition for Dogs and Cats, navaja, da sta glukozamin in hondroitin namenjena predvsem podpori sklepnega hrustanca in ne elastičnemu hrustancu uhljev ali mišičnemu tonusu, ki določa njihovo lego.

Lahko koristita pri odraslih psih ali pri genetsko pogojenih šibkostih tkiv – ne pa kot standardno dopolnilo za zdrave mladiče.

Ob prekomernem vnosu lahko telo zmanjša lastno sintezo, pojavijo se lahko prebavne težave in neučinkovit metabolizem (Ackerman).

— KOLAGEN je gradnik vezivnega tkiva in prispeva k celovitosti kože, hrustanca in vezi.

dr. Jean Dodds, veterinarka in specialistka za klinično patologijo, poudarja, da kolagenski dodatki lahko podpirajo splošno zdravje tkiv, vendar nimajo neposrednega mehanizma delovanja na držo uhljev.

Koristen je kot podporni dejavnik, ne pa odločilni element pri dvigu ušes.

— MSM in vitamin C (MSM deluje protivnetno in podpira sintezo kolagena; vitamin C je kofaktor pri tvorbi kolagena in antioksidant)

dr. Lowell L. Ackerman navaja, da sta MSM in vitamin C uporabna kot splošna podpora pri mikropoškodbah in vnetjih, vendar nimata neposrednega vpliva na elastični hrustanec uhljev ali njihovo pokončno lego.

Uporabna kot podpora, ne kot rešitev za položaj ušes.

— OMEGA-3 MAŠČOBNE KISLINE (EPA, DHA) delujejo protivnetno in podpirajo splošno zdravje kože, živčnega sistema in celičnih membran.

Dr. Karen L. Becker, veterinarka z integrativnim pristopom, poudarja, da omega-3 podpirajo regulacijo vnetnih procesov in splošno celično zdravje, nimajo pa neposrednega vpliva na mišični tonus ali položaj uhljev.

Koristne so za splošno zdravje, ne pa kot sredstvo za dvig ušes.

— VITAMIN D3 sodeluje pri presnovi kalcija in fosforja ter vpliva na mineralno ravnovesje.

Dr. Anna J. Fascetti opozarja, da je dodajanje vitamina D3 pri psih brez jasno ugotovljenega pomanjkanja potencialno tvegano, saj presežki lahko vodijo v hiperkalcemijo in poškodbe organov.

Vitamin D3 ne vpliva na elastični hrustanec uhljev in ne določa njihove drže

— KOMBINIRANI PRIPRAVKI ZA SKLEPE (»JOINT SUPPORT«) običajno vsebujejo kombinacije glukozamina, hondroitina, MSM, kolagena in vitaminov.

Dr. Lowell L. Ackerman navaja, da so takšni pripravki namenjeni predvsem podpori sklepnega aparata in obremenjenim strukturam pri odraslih ali starejših psih, ne pa razvoju ušes ali mišične koordinacije uhljev pri mladičih.

Rutinska uporaba pri zdravih mladičih ni utemeljena.

SKLEP:

Prehranski dodatki:

— ne vplivajo neposredno na elastični hrustanec uhljev,

— ne nadomeščajo mišične uporabe in razvoja,

— ne določajo drže ušes.

Kot poudarjajo Fascetti, Ackerman, Dodds in Becker, imajo dodatki lahko vlogo pri splošni podpori zdravju ali pri specifičnih indikacijah, ne pa kot sredstvo za doseganje estetskega rezultata, kot je dvig ušes.

Lega uhljev je rezultat genetike, mišične aktivacije in razvojnega poteka, ne prehranskih dopolnil.

🐾 17. Kaj dejansko pomaga pri naravnem dvigu ušes?

1. NARAVNO GIBANJE IN IGRA (AKTIVACIJA MIŠIC)

Naravno gibanje, igra in odzivanje na zvoke spodbujajo uporabo obraznih in ušesnih mišic ter s tem razvoj mišičnega tonusa.

Dr. Raymond Coppinger, biolog in etolog, v knjigi Dogs: A New Understanding of Canine Origin, Behavior and Evolution pojasnjuje, da se številne motorične in mimetične funkcije pri psih razvijajo skozi uporabo, interakcijo z okoljem in vedenjske dražljaje.

Aktivna mimika, raziskovanje okolja in spontano gibanje neposredno podpirajo funkcionalni razvoj mišic, ki sodelujejo pri dvigu in stabilizaciji uhljev.

2. ODSVETUJE SE BRITJE DLAKE OB KORENU UŠES

Britje ali močno krajšanje dlake v obraznem predelu ob korenu uhlja, kjer potekajo pomembne obrazne in ušesne mišice, lahko vpliva na mehansko oporo, lokalno termoregulacijo in mišično aktivacijo.

Dr. Horst E. König in dr. Hans-Georg Liebich v učbeniku Anatomy of the Dog opisujeta, da mišice baze uhlja, kot so m. zygomaticus, m. auricularis anterior in m. levator auris longus, sodelujejo pri stabilizaciji, dvigu in aktivnem usmerjanju uhljev.

Odstranjevanje dlake na tem območju lahko posredno zmanjša mehansko oporo in zaščito mišic, kar ni koristno za razvoj mišičnega tonusa (König; Liebich).

3. IZOGIBANJE DOLGOTRAJNI MEHANSKI MANIPULACIJI (LEPLJENJE, VEZANJE, »DREDI«)

Pri nekaterih praksah se dlaka ob ušesni bazi zlepí ali poveže (npr. z lepilom ali v umetno tvorjen snop), da se ušesa mehansko dvignejo in držijo v želenem položaju več tednov.

Takšna podpora ustvari pasiven učinek, ki ni posledica mišične aktivnosti.

Dolgotrajna mehanska fiksacija uhljev lahko zmanjša naravno mišično uporabo in nevromišično koordinacijo.

Dr. Karen L. Overall, veterinarka in behavioristka, v knjigi Clinical Behavioral Medicine for Small Animals opozarja, da posegi, ki omejujejo naravno telesno govorico živali, lahko vplivajo na vedenjsko udobje in funkcionalno izražanje.

Podobno navaja tudi dr. Bonnie V. Beaver v učbeniku Canine Behavior: Insights and Answers, kjer poudarja, da dolgotrajna mehanska fiksacija telesnih delov lahko vpliva na naravno mimiko in senzorično odzivnost psa.

Ko se takšna zunanja opora odstrani, se lahko ušesa pri nekaterih psih vrnejo v prvotni položaj, če v vmesnem času ni prišlo do razvoja mišičnega tonusa in koordinacije. Izid je individualen.

4. URAVNOTEŽENA PREHRANA BREZ PRETIRAVANJA Z DODATKI

Uravnotežena prehrana podpira splošni mišični tonus in presnovo, vendar sama po sebi ne določa položaja uhljev.

Dr. Anna J. Fascetti, specialistka za klinično veterinarsko prehrano, v knjigi Applied Veterinary Clinical Nutrition pojasnjuje, da večina kakovostne pasje hrane že vsebuje dovolj hranil za zdrav razvoj mladičev in da rutinsko dodajanje dopolnil brez jasne indikacije ni priporočljivo.

Podobno navaja tudi National Research Council (NRC) v poročilu Nutrient Requirements of Dogs and Cats (2006), kjer je zapisano, da presežki hranil lahko porušijo mineralno in presnovno ravnovesje, brez dokazov o vplivu na morfološke lastnosti, kot je položaj uhljev.

POMEMBNO

Dodajanje prehranskih dopolnil naj bo premišljeno in utemeljeno z dejanskim razlogom, ne zgolj z željo po estetskem rezultatu.

Na to opozarja tudi dr. Lowell L. Ackerman, veterinar in klinični nutricionist, avtor knjige Nutrition for Dogs and Cats, ki poudarja, da dodatki ne morejo nadomestiti naravnega razvoja mišičnega tonusa ali genetskih dejavnikov.

POVZETEK

Za zdrav naravni dvig ušes so najpomembnejši:

— mimika in aktivna uporaba mišic,

— naravno gibanje in igra na svežem zraku,

— zdrava, uravnotežena prehrana brez pretiravanja,

— spoštovanje naravnega razvoja brez umetnih posegov.

Lega uhljev je rezultat kombinacije genetike, mišične uporabe in razvojnih vplivov, ne kratkoročnih zunanjih posegov (Coppinger; König; Liebich; Fascetti; Overall; Ackerman).

🐾 18. Ali je položaj ušes res pomembnejši od srečnega psa?

Vsak mladiček se razvija po svoje z edinstveno kombinacijo genov, telesne zrelosti in značaja.

Dvig ušes je del tega procesa, ne pa merilo kakovosti.

Uho, ki ne stoji, ni napaka, ampak je različica.

Na pomen individualnega razvoja opozarja dr. Raymond Coppinger, biolog in etolog, soavtor knjige Dogs: A New Understanding of Canine Origin, Behavior and Evolution, ki poudarja, da se telesne in vedenjske značilnosti psov razvijajo kot rezultat interakcije med genetiko, okoljem in izkušnjami ter da odstopanja od estetskih idealov ne pomenijo funkcionalne pomanjkljivosti.

Pomembneje od popolne oblike je, da pes odrašča v okolju, kjer ga razumemo in podpiramo.

Vzreditelji in lastniki lahko s skrbnostjo, znanjem in potrpežljivostjo skupaj omogočimo, da se mladiček razvije v samozavestnega psa z ušesi, ki izražajo njega, ne pričakovanj drugih.

To potrjuje tudi dr. Karen L. Overall, veterinarka in behavioristka, avtorica knjige Clinical Behavioral Medicine for Small Animals, ki navaja, da je za zdravo vedenjsko in čustveno dozorevanje psa ključno okolje, v katerem se počuti varno, sprejeto in razumljeno, ne pa prilagajanje zunanjim estetskim kriterijem.

Na to opozarja tudi dr. Bruce Fogle, veterinar in etolog, avtor knjige The Dog’s Mind, ki poudarja, da zunanje telesne značilnosti niso zanesljiv pokazatelj osebnosti, čustvene globine ali kakovosti odnosa med psom in človekom.

To je skladno tudi z ugotovitvami dr. Elaine A. Ostrander, genetičarke, ki v svojih raziskavah o pasji genetiki poudarja, da genetska raznolikost znotraj pasem ni napaka, temveč naravna in zdrava lastnost.

Resnična lepota psa ni v njegovi zunanjosti, ampak v tem, da ga sprejmemo takega, kot je.

Da z njim rastemo, ga razumemo in mu pustimo, da postane najboljša različica samega sebe.

Ušesa lahko stojijo ali pa ležijo, a tisto, kar res šteje, je prisotnost, ki jo prinese pogled, ko nas pes začuti.

Včasih prav tisti detajli, ki odstopajo od »pričakovanega«, postanejo najbolj ljubljeni.

🐾 19. Kaj pri psu res določa njegovo vrednost?

Razvojna biologija, etologija in vedenjska znanost, kot jih opisujejo dr. Raymond Coppinger, dr. Karen Overall, dr. Bruce Fogle in dr. Elaine A. Ostrander v veliki meri kažejo, da vrednost psa ni merljiva v videzu, temveč v njegovi sposobnosti za odnos, prilagajanje, čustveno stabilnost in sobivanje.

Vrednost psa je vsebinska in se kaže v tem, kdo pes je, ne kako izgleda.

Zato ne merimo vrednosti psa po silhueti njegovega profila, temveč po tem, kako z nami diha, kako nas čuti in kako smo mu mi pripravljeni stati ob strani ne glede na to, kako visoko nosi ušesa.

🐾 Zakaj yorkiju ušesa ne stojijo pokonci? – 1. del – Resnica o kalciju, hrustancu in naravnem razvoju

Izjava o omejitvi odgovornosti

Besedilo je informativne narave in ne nadomešča veterinarskega pregleda ali strokovne diagnoze. Kljub podpori znanstvenih virov priporočamo, da se ob dvomih glede zdravja ali razvoja vašega psa vedno posvetujete z veterinarjem, ki pozna vašega psa in njegove posebnosti.

Članek temelji na strokovni literaturi, znanstvenih virih in opazovanjih iz prakse, vendar ne predstavlja veterinarskega nasveta, diagnoze ali nadomestila za individualni pregled psa. Razvoj in drža uhljev se med psi razlikujeta. Ob dvomih glede zdravja ali razvoja psa se vedno posvetujte z veterinarjem, ki pozna konkretnega psa.

Viri

— König, H. E., & Liebich, H.-G.

Anatomy of the Dog. Thieme Medical Publishers.

— Budras, K.-D., McCarthy, P. H., Fricke, W., & Richter, R.

Anatomy of the Dog: An Illustrated Text. Schlütersche.

— Miller, R. J., et al.

The facial musculature of the domestic dog (Canis lupus familiaris).

Journal of Anatomy, 2012.

— Ostrander, E. A., & Parker, H. G.

Genetics of dog morphology and behavior.

Annual Review of Animal Biosciences.

— Parker, H. G., et al.

Genomic analyses reveal the influence of geographic origin, migration, and hybridization on modern dog breed development.

Cell Reports.

— Boyko, A. R., et al.

A simple genetic architecture underlies morphological variation in dogs.

PLoS Biology, 2010.

— OMIA – Online Mendelian Inheritance in Animals

Ear type / ear erectness in dogs (Canis lupus familiaris).

— Coppinger, R., & Coppinger, L.

Dogs: A New Understanding of Canine Origin, Behavior and Evolution.

University of Chicago Press.

— Overall, K. L.

Clinical Behavioral Medicine for Small Animals. Elsevier.

— Beaver, B. V.

Canine Behavior: Insights and Answers. Elsevier.

— Coren, S.

How Dogs Think. Free Press.

— Horowitz, A.

Inside of a Dog: What Dogs See, Smell, and Know. Scribner.

— Fascetti, A. J., & Delaney, S. J.

Applied Veterinary Clinical Nutrition. Wiley-Blackwell.

— Ackerman, L. L.

Nutrition for Dogs and Cats. TFH Publications.

— National Research Council (NRC)

Nutrient Requirements of Dogs and Cats. National Academies Press.