
Predstavljajte si naslednjo situacijo: na družbenih omrežjih ali na spletnem oglasniku vzreditelj objavi fotografije ljubkega legla rodovniških mladičev in napiše: “Oddam!”
Objava takoj pritegne množico ljudi, ki začnejo kontaktirati vzreditelja, prepričani, da se mladički podarjajo. Vprašanja se vrstijo: “Ali so mladički res brezplačni?”, Kdaj lahko pridem ponj? “So cepljeni?” “Kako jih lahko posvojim?”…
Nekateri ljudje se trudijo, pišejo življenjepise in…
Na ta vprašanja začne vzreditelj jezno in vzvišeno odgovarjati s ciničnimi pripombami: “Ti mladički imajo rodovnik! Kako mislite, da jih bom dal zastonj?!”, saj pričakuje, da je vse skupaj samo po sebi dovolj razumljivo, da mladičke prodaja, ne pa oddaja.
A kdo je tukaj zares odgovoren za nastalo zmedo? Sam vzreditelj.
Z izbiro napačnega izraza “oddam” je ustvaril pričakovanja, ki niso skladna z realnostjo.
Čeprav imajo mladički rodovnik, to ne spremeni dejstva, da je vzreditelj uporabil izraz, ki pomeni brezplačen prenos.
Ljudje so njegovo komunikacijo razumeli točno tako, kot jo je napisal – da mladičke podarja.
Jezni odziv in vzvišenost vzreditelja ne rešita težave, temveč samo še bolj zmanjšata njegovo verodostojnost.
Takšne situacije jasno kažejo, kako pomembna je pravilna uporaba terminologije. Če je vzreditelj pričakoval, da bodo ljudje razumeli, da gre za prodajo, bi moral to jasno zapisati.
Napačna komunikacija ni krivda kupcev, temveč vzreditelja.
Dokumenti psa so lahko pomembni za določeno vrednost mladička, vendar sami po sebi ne opravičujejo zavajanja z napačno izbranimi izrazi.
Vzreja psov je zahtevna in odgovorna dejavnost, kjer ne bi smelo biti prostora za napačno uporabo izrazov.
Če se nekdo odloči kupiti psa za vzrejo in z njim imeti mladičke, nosi moralno in strokovno odgovornost, da razume osnove terminologije, zakonodaje in pravilne komunikacije. Nevednost ni opravičilo, prav tako pa ni prostora za namerno zavajanje kupcev ali nejasnosti, ki povzročajo zmedo.
Vzreditelji pogosto vlagamo ogromno truda, časa in denarja v vzrejo zdravih, socializiranih in kakovostnih mladičev.
Veterinarski pregledi, genetski testi, prehrana, ustrezna oskrba…. pomenijo visok finančni vložek.
Prav zato je še toliko pomembneje, da so komunikacija, transakcije in narava stroškov predstavljeni jasno in pošteno.
Napačna uporaba izrazov, kot so: “oddam”, “podarim ob kritju stroškov” ali “simbolična cena”, oddam v posvojitev…., “ škoduje vsem vpletenim naj bolj pa tistemu, ki sam zavaja z napačno terminologijo.
🐾Prodaja – Pravi izraz za plačljivo transakcijo
Prodaja je pravilen izraz, kadar se za psa zahteva plačilo. Gre za finančno transakcijo (izmenjava denarja za psa), kjer vzreditelj preda psa novemu lastniku, kupec pa plača dogovorjeni znesek. Prodaja vključuje trud, znanje in sredstva, ki jih vzreditelj vlaga v svoje delo, in je zakonsko urejena transakcija.
Seveda je razumljivo, da so v znesek vključena cepljenja, pregledi, dokumenti in socializacuja.
Torej takoj, ko je prisotno plačilo, mora biti transakcija jasno označena kot prodaja. Uporaba izrazov, kot so “oddam” v takšnih primerih ni na mestu
🐾Posvojitev: Nesebično dejanje ali prikrita prodaja?
Za posvojitev se šteje, kadar se pes prenese v nov dom brez komercialnega interesa.
Pri posvojitvah je običajno prisotna posvojitvena pristojbina (znesek, ki ga posvojitelj plača za povračilo stroškov oskrbe živali), vendar to velja samo za osnovne stroške.
Stroški, ki so lahko vključeni v posvojitev:
1. Veterinarski stroški: Cepljenja, sterilizacija/kastracija, klinični pregledi.
2. Hrana in vsakodnevna oskrba: Kakovostna prehrana, priboljški, ležišča, igrače.
Ko posvojitvena pristojbina preseže to vrednost mora biti transakcija obravnavana kot prodaja.
Izraz posvojitev je torej upravičen le, če vzreditelj jasno predstavi stroške in posvojitvena pristojbina ne presega realnih izdatkov za oskrbo mladiča.
Če povračilo doseže ali preseže tržno vrednost psa, mora biti transakcija obravnavana kot prodaja.
Ključ do poštenosti pri posvojitvah je transparentnost: posvojitelji morajo vedeti, zakaj plačujejo, in biti prepričani, da ne gre za prikrito komercialno transakcijo.
🐾Oddam – Nepreciznost, ki lahko tudi zavaja
Izraz “oddamo” je pogost in velikokrat napačno uporabljen.
Primeren je samo v kolikor ne pride do plačila stroškov.
Na žalost je vse prevečkrat uporabljen tudi v situacijah, kjer je pričakovano plačilo – bodisi kot “kritje stroškov” ali “simbolična cena“, kar pomeni, da gre dejansko za prodajo.
Primeri izrazov, ki pogosto zavajajo:
“Predamo”, “Dam naprej” “Podarimo ob kritju stroškov”, “Oddajamo za simbolično ceno”….
Uporaba teh izrazov brez jasnosti glede pogojev transakcije je neodgovorna in vodi v zmedo.
🐾 Kaj pa čas, ki ga v delo vloži vzreditelj?
🐾Čas vzreditelja pri posvojitvi
Čas vzreditelja ne sme biti vkalkuliran v posvojitveno pristojbino, saj je namen posvojitve povračilo le materialnih stroškov, kot so hrana, veterinarska oskrba in osnovne potrebščine.
Če vzreditelj v posvojitveno pristojbino vkalkulira tudi svoj čas, lahko znesek preseže simbolično vrednost posvojitve in transakcija postane prodaja, kar mora biti ustrezno komunicirano.
🐾Čas vzreditelja pri prodaji
Čas vzreditelja pri prodaji je obravnavan kot storitev, ki je vključena v ceno mladiča. Pri prodaji je popolnoma upravičeno, da vzreditelj ovrednoti svoj čas, saj vključuje strokovno delo, socializacijo, oskrbo in komunikacijo z bodočimi lastniki.
V prodaji je znesek za čas vzreditelja zakonit in skladen s tržno vrednostjo psa, saj gre za komercialno transakcijo.
🐾Kaj pa tisto, kar ni izmerljivo v denarju? – Ljubezen in energija?
Zavedati se je potrebno, da vzrediteljstvo ni le poklic, ali hobi, temveč je to način življenja, prežet z ljubeznijo, energijo in brezmejno predanostjo.
Ne gre se zgolj za prodajo, oddajo ali posvojitev. Vzrediteljstvo je globoka prepletenost srca in odgovornosti. Je nekaj, kar presega vrednost, ki bi jo lahko izrazili z besedami in ovrednotili z denarjem.
Vsak pošten vzreditelj nosi težo odgovornosti, ko mora določiti ceno za mladička:
🐾Kako ovrednotiti ljubezen, ki jo čuti do svojih živali?
🐾Kako izmeriti ure neprespanih noči, dneve polnih skrbi, trenutke, ko postavlja dobrobit mladičkov pred vse drugo in ko na koncu žal pride čas, ko bo to bitje moral zaupati drugemu človeku?
Normalno je, da se pri poštenih empatičnih vzrediteljih pri premišljevanju o ceni pojavljajo dvomi in stiske – želja med biti pošten do svoje živali, ki jo prodaja in hkrati do ljudi, ki žival kupujejo.
Denar je občutljiva tema, še posebej, ko gre za živo bitje, kjer so vpletena čustva in se pletejo nove življenjske vezi.
Življenja vzrediteljev, ki opravljajo svoje poslanstvo z dušo in srcem so v celoti posvečena ljubezni do živali.
Le redki razumejo, kaj pomeni biti vzreditelj, preživljati noči ob leglih in imeti v vsakem trenutku dneva v mislih vedno ene in iste teme – mladički, legla, pasja mamica….,
Velikokrat žal tudi ne gre vse lepo. Pri vzrediteljstvu se pogosto prepletata življenje in smrt in prevečkrat se dogaja, ko je vzreditelj popolnoma nemočen, ko tudi veterinarji obupajo in nimajo več moči, ko narava terja svoje😔
Občutki nemoči v takšnih situacijah učijo, da so pomembni majhni koraki, poštenost in čista vest
Ampak, če na koncu vse skupaj sklenemo – vsa ta burna čustva niso izgovor, da vzreditelj ne bi znal definirati ali žival:
🐾prodaja ali jo
🐾podarja ali pa jo
🐾daje v posvojitev
🐾Zaključek: Odgovornost za jasnost je na strani vzrediteljev
Vzreditelji nosijo odgovornost za to, da uporabljajo pravilne izraze in jasno izrazijo namen svoj, ki je lahko:
🐾Prodaja – izraz ki se mora uporabiti, kadar je prisotno plačilo
🐾posvojitev zahteva simbolično povračilo materialnih stroškov (če stroški posvojitve presežejo simbolično vrednost mladička, mora biti transakcija obravnavana kot prodaja.
🐾oddaja pa pomeni brezplačen prenos živali.