»Če je pes v postelji ‘higiensko tveganje’, potem sta človeško dihanje in dotik biološko orožje.«
Eterra Stone
Objava, ki z drobcem satire odgovarja na članek, da pes ne sodi v posteljo zaradi domnevne nečistosti je nastala v resničnem svetu, kjer človek z istimi rokami drži telefon, šteje denar in dviguje dojenčka, ki se plazi z rokami po tleh in si te roke daje v usta.
Na spletu se je pojavil članek: https://www.metropolitan.si/zivali/veterinar-svarilo-psi-macke-spanje-postelja-nevarno, v katerem avtor zatrjuje, da zaradi higienskih razlogov pes ne sodi v posteljo.
Ta trditev sproža številna vprašanja, predvsem zato, ker temelji na izredno ozkem razumevanju higiene. Če želimo o higieni govoriti resno, potem moramo govoriti strokovno, celostno in pošteno. Ne moremo izločiti psa kot »problem«, medtem ko ignoriramo tisto, kar je vsakodnevno in resnično higiensko tveganje: človek sam.
Začnimo z dejstvom, ki je vsakdanje, a vse prej kot nepomembno: Človek je edino bitje na Zemlji, ki si po opravljeni potrebi briše zadnjico s papirjem v rokah in s temi istimi rokami nato meša solato, oblikuje slaščice, neguje otroke, drži volan, telefon ali ponuja roko v pozdrav.
In s temi istimi rokami, čeprav umitimi, ali pa tudi ne, meša solato, pripravlja narezke, oblikuje slaščice, drži telefon, neguje otroke, ponuja roko v pozdrav in presoja, kdo je »primeren«, da si z ljudmi deli posteljo.
»Po uporabi stranišča si roke ne umije kar 69 % moških in 35 % žensk. Med njimi jih več kot polovica uporablja le vodo brez mila, 15 % moških in 7 % žensk pa si rok nikoli ne umije. Na prostem, kjer ni umivalnikov, pa je higiena še slabša. Ljudje nato z istimi rokami primejo volan, se rokujejo, jedo hrano in se dotikajo otrok.« Reuters, MSU Today, PMC, IOL, ScienceAlert (2013–2024)
In če nadaljujemo:
Človeški moški spol je edino živo bitje, ki se pri uriniranju zavestno drži za spolovilo in to kjerkoli: na stranišču, ob cesti, v gozdu itd. Nato pa pogosto brez umivanja rok nadaljuje pot, kot da se ni zgodilo nič. Torej prime otroka, sede za volan in nadaljuje vožnjo.
»Raziskave kažejo, da si kar 30–50 % moških po uriniranju ne umije rok, še posebej v naravi, ob cesti ali na terenu.« (CDC, Hygiene Council, Journal of Environmental Health)
Roke niso in nikoli ne bodo sterilne. Tudi ne po umivanju. V gubah kože, pod nohti in obnohtni koži ostajajo mikroorganizmi, ki se ob vsakem dotiku znova sproščajo.
Z medicinskega vidika pes ne opravlja nobenih dejavnosti, ki bi bile glavni viri prenosa patogenov v človeškem okolju. Ne govori in ne diha neposredno nad hrano, nima znojnih žlez po telesu, ki bi vlažile kožo in omogočale razrast mikroorganizmov, ne uporablja rok, da bi z njimi mešal solato ali odpiral hladilnik in si zadnjice ne briše s tacami, ki bi jo nato uporabil za pripravo hrane.
Pes je fizično in vedenjsko ločen od poti prenosa, ki so pri človeku vsakodnevne.
Torej: če želimo govoriti o higieni resno, potem vprašanje ni, zakaj pes spi v postelji, ampak, kako pogosto in nehote človek sam postane prenašalec, čeprav misli, da je »čist«.
1.Notranji zajedavci: kdo je res tveganje – pes ali človek?
Ko govorimo o higienskem tveganju, ljudje pogosto najprej pogledajo psa. A znanstvena dejstva govorijo drugače.
V Evropi ima med 5 in 50 % ljudi, predvsem otrok potrjeno okužbo z notranjimi zajedavci, kot so podančice (Enterobius vermicularis), giardije, blastociste in dientamebe. Ti zajedavci so izključno človeški in pes jih ne prenaša in ne more biti njihov vir.
Do okužbe pride zaradi vsakodnevnih stikov: prek neumitih rok, kontaminiranih kljuk, telefonov, ročajev, jedilnega pribora, igrač, posteljnine, in vsega, kar se v skupnem okolju dotika več ljudi. Jajčeca parazitov lahko na površinah preživijo več dni, prenos pa se zgodi mimogrede ( rokovanje, kluke, predmeti…).
Zdrav, veterinarsko nadzorovan in redno razglisten pes v takem okolju ne predstavlja primerljivega tveganja. Po finski raziskavi iz leta 2024 je bila prisotnost notranjih zajedavcev potrjena le pri 3,5 % domačih psov, predvsem v obliki vrst, ki se na človeka praktično ne prenašajo brez zelo specifičnih pogojev (stik z iztrebki, zemljo, vmesnim gostiteljem).
Za razliko od psa pa človek za prenos zajedavcev ne potrebuje posebnih okoliščin dovolj je, da si ne umije rok, prime kljuko, pripravi obrok ali položi roko na skupen kavč.
Zdrav pes ni grožnja. Včasih je le zrcalo, ki nas spomni, kje se začne higiena.
2. Roke: od zadnjice do solate in narezka
Da, umivamo si roke. A kljub temu so roke najpogostejše prenašalke mikroorganizmov. Tudi fekalnih.
Z njimi si brišemo zadnjico, zlagamo narezke in mešamo solato, delamo pecivo in slaščice..
Koža na rokah vsebuje številne pore, gube in mikro razpoke, pod nohti pa se redno zadržujejo bakterije kot so Staphylococcus aureus, E. coli in drugi oportunistični patogeni.
Raziskave kažejo, da niti najskrbnejše umivanje rok ne odstrani vseh mikroorganizmov.
Primerljivo:
Kot da bi cev za praznjenje greznice dobro oprali in jo nato uporabili za natakanje vode v otroški bazen.
Ali pa bi ščetko za čiščenje WC školjke temeljito oprali z milom in jo nato uporabili za pomivanje stekleničke za dojenčka.
Vemo, da se tega ne dela.
Ampak z rokami to počnemo vsak dan. In se zraven pritožujemo, da pes ni čist.
3. Ni hrana problem – problem je v človeku, ki z njo rokuje
Hrana ni težava. Težava je tista hrana, ki po človeškem dotiku in dihanju ne gre več skozi toplotno obdelavo.
Solate, tortice, sladoledi, narezki… Vse to oblikuje človek, ki diha, govori, se nevede prime za nos, obraz…
Če bi želeli biti dosledno higienski bi morali:
– kuhane jedi gostinci vliti neposredno iz lonca pred stranko – hrano postreči brez stika in zraven molčati, ker vsaka izrečena beseda v hrano prinese na, miljone patogenov.
Ampak tega nihče ne počne.
Pes pa naj ne bi smel smel spati v postelji s človekom
4. Brada in brki: velika, vlažna, dihajoča goba pod nosom
»Brade in brki vsebujejo bakterije, ki lahko povzročijo bolezni.« Carol Walker, trihologinja
»Pasja dlaka je manj kontaminirana kot človeška brada in brki« je pokazala študija pod vodstvom prof. dr. Andreasa Gutzeita z klinike Hirslanden v Švicarskem Luzernu (European Radiology, 2019).
Trditev, da je pasja dlaka manj kontaminirana kot človeška brada, temelji na študiji prof. dr. Andreasa Gutzeita z klinike Hirslanden v Luzernu. Raziskava, objavljena leta 2019 v European Radiology, je primerjala bakterijsko obremenitev pri 18 bradatih moških in 30 psih, pri čemer so bile brade izrazito bolj kontaminirane.
Cilj študije je bil preveriti higiensko varnost uporabe MRI naprav za ljudi in pse. Presenetljivo so bile naprave po uporabi pri psih čistejše. Profesor Gutzeit je ob tem poudaril, da psi v tem kontekstu delujejo celo »čisteje« od ljudi, kar odpira razmislek o predsodkih glede higiene in nujnosti doslednega čiščenja medicinske opreme.
Torej če sklenemo brada in brki so več, kot modni dodatek. So biološko aktivno gojišče, kjer se v toploti in vlagi množijo bakterije. V študijah so v človeških bradah našli tudi E. coli, bakterijo, ki izhaja iz črevesja.
In ravno ta brada lebdi nad solato, torto in toplotno neobdelanimi nadevi.
Vsi pravimo »mmm, odlično.«, toda nihče ne reče, da je ravnokar nad hrano dihala kosmata petrijevka.
5. Dih: topel biološki oblak nad krožnikom
»Človeški dih je aerosolen oblak bakterij, virusov in mikrodelcev.« James Nestor – Breath: The New Science of a Lost Art
»dih vsebuje aerosolne delce s patogeni kot so H. influenzae, E. coli, MRSA..« ScienceDirec
Človeški dih je aerosolen oblak bakterij, virusov in mikrodelcev.
Torej kdor diha nad hrano v kuhinji ali pri serviranju nehote vnaša v vsako jed tudi del sebe.
Dobesedno.
6. Dlan: topla, potna mikrobiološka ploščad
»Povprečna dlan nosi več kot 3.200 mikrobov iz več kot 150 različnih vrst.« dr. Noah Fierer in dr. Rob Knight
Dlan je vlažna, aktivna površina z milijoni mikrobov. Vsak dan briše zadnjico, prijema obraz, ročaje, papir, druge roke, servira hrano tudi drugim..
7. Lasišče in lasje: pogosto spregledan vir mikrobiološkega tveganja
Človeško lasišče je eno najbolj aktivnih mikrobioloških področij telesa. Zaradi stalnega izločanja loja (sebuma), prisotnosti znojnic in visoke temperature predstavlja idealno okolje za rast bakterij, kvasovk in glivic. Med najpogostejšimi mikroorganizmi so:
— Staphylococcus aureus (vključno z odpornimi sevi, kot je MRSA),
— Propionibacterium acnes,
— Malassezia spp. (kvasovke, povezane tudi s prhljajem in dermatitisi).
Raziskave kažejo, da se človek v povprečju dotakne las ali lasišča več kot 20-krat na uro, pogosto nezavedno in to tudi med pripravo hrane.
V gostinstvu zaščitne kape za lase niso obvezne v vseh okoljih, kar omogoča neomejen stik las s hrano, zlasti pri serviranju hladnih jedi, tort in narezkov.
Psi nimajo odprtega lasišča, njihova dlaka deluje kot naravna zaščita. Dlaka ni mastna (razen pri določenih pasmah), ne izloča loja v enaki količini kot človeška koža, in se psi lasišča praviloma ne dotikajo z rokami.
Čeprav lahko tudi psi prenašajo mikroorganizme, je tveganje za neposredno kontaminacijo hrane z njihove strani predvsem v spalnem prostoru znatno nižje kot pri človeku, ki z rokami pogosto seže v svoje lase in nato nadaljuje z rokovanjem s predmeti, površinami in živili.
8. Slina: človek z usti polnimi bakterij razlaga, da pasji poljub ni čist…
In to reče človek, katerega poljub povzroča več okužb kot pasji ugriz.
Ko kdo reče, da je pasja slina “nevarna”, pogosto pozabi, da ima človeška slina lahko enako ali celo večje tveganje za okužbe in to potrjuje tudi medicina.
Človeška usta so dom več kot 700 vrst bakterij, med katerimi so številne patogene, kot so Staphylococcus aureus, Eikenella corrodens, Fusobacterium in druge, ki lahko ob ugrizu povzročijo *resne okužbe mehkih tkiv, mišic in sklepov.
Po raziskavah so človeški ugrizi pogosteje okuženi kot pasji in včasih zahtevajo celo kirurško čiščenje in antibiotično zdravljenje.
»Človeški ugrizi predstavljajo večje tveganje za okužbo kot pasji ugrizi, saj človeška ustna votlina vsebuje več sto vrst bakterij – med njimi številne invazivne, odporne in sposobne povzročiti resne okužbe mehkih tkiv.«
— dr. Itzhak Brook, infektolog, Georgetown University Medical Center
Pasja slina sicer vsebuje različne bakterije (npr. Pasteurella, Porphyromonas, Staphylococcus pseudintermedius), a so te specifične za pse in v vsakdanjih okoliščinah zelo redko nevarne za ljudi.
Glavno tveganje nastane pri ugrizih v odprto rano, ne pa, kadar nas pes poliže po roki, licu ali spi z nami v postelji.
Poenostavljeno: v vsakdanjem stiku z zdravim psom pasja slina ne predstavlja večjega higienskega tveganja kot človeška – v mnogih primerih celo manjšega.
9. Koža: največji človeški organ in stalna mikrobiološko aktivna površina
Človek po enem dnevu brez tuša pogosto smrdi bolj, kot pes po enem letu brez kopeli.
Ve se da večina lastnikov svoje pse kopa pogosteje, ampak primerjava kopanja med človekom in psom je popolnoma upravičena, saj je vonj neskopanega človeka veliko močnejši, kot pasji.
Razlog se skriva v tem, da ima človeška koža vsaj desetkrat več bakterij kot pasja in hkrati aktivno izloča znoj in loj po celotni površini, kar ustvarja idealne pogoje za razrast bakterij, ki povzročajo neprijeten vonj.
Po raziskavi Grice & Segre (Nature Reviews Microbiology, 2011) ima človeška koža v povprečju 1 milijon bakterij na cm², kar pomeni skupaj približno 10 milijard mikroorganizmov.
Medtem ima pasja koža po podatkih Cain et al. (Zoonoses Public Health, 2011) približno 100.000 bakterij na cm², kar je desetkrat manj.
Človek se poti po celem telesu. Čeprav znoj sam po sebi nima vonja, bakterije, kot so Staphylococcus aureus, Cutibacterium acnes in Corynebacterium spp., pa razgrajujejo sestavine znoja in sproščajo hlapne snovi, ki povzročajo telesni vonj, ki je v bistvu proizvod bakterij.
Pes pa se ne poti preko telesa, razen preko blazinic na tačkah, hladi pa se s sopenjem, zato njegova koža ostaja suha in tako manj ugodna za bakterijsko rast, ki povzroča vonjave.
Tudi v sestavi mikrobioma obstajajo razlike: bakterije, ki živijo na človeški koži, so pogosto povezane z okužbami in razgradnjo znoja, medtem ko so bakterije na pasji koži (npr. Staphylococcus pseudintermedius) specifične za pse in pri ljudeh skoraj nikoli niso patogene.
Bakterije, kot so Corynebacterium spp., Staphylococcus spp. in Cutibacterium acnes, so naravni prebivalci človeške kože, vendar se ob poškodbah kože ali stiku s hrano lahko spremenijo v patogene. Zato iz higienskega vidika ni utemeljenih dokazov, da bi bila prisotnost zdravega psa v postelji večje tveganje kot stik s človeško kožo, rokami, lasmi ali dihom.
10.Blato: kdo je res »nevaren« – pes ali človek?
Ko se pogovarjamo o higieni, marsikdo hitro omeni pasje iztrebke kot “nevarne”. A resnica je precej drugačna, vsaj če si upamo pogledati podatke.
ČLOVEKŠKO BLATO ima približno 100 milijard bakterij na gram (10¹¹)
Vključuje nevarne patogene kot so:
Escherichia coli, Clostridium difficile, Enterococcus spp., Salmonella, Shigella, Klebsiella, norovirus.
PASJE BLATO ima povprečno 10.000 do 1.000.000 bakterij na gram (10⁴–10⁶)
Najpogosteje: Clostridium perfringens, Campylobacter, Salmonella (redko), Enterococcus spp.
To pomeni, da ima človeško blato tudi do milijonkrat več bakterij kot pasje.
A vendar nihče ne piše člankov, da človek »ne bi smel spati v postelji«.
Pes ne uporablja svojih tac za brisanje zadnjice. Iztrebek ostane na tleh.
Če ima psa odgovoren skrbnik, se blato pobere s prijemalom ali vrečko in brez fizičnega stika.
Človek si po potrebi zadnjico briše z rokami in papirjem.
Če si rok ne umije (ali ne temeljito), vse bakterije potujejo naprej:
na telefon, denar, volan, v kuhinjo, na otroke, v živila.
Po raziskavah (MSU, CDC, ScienceAlert) si več kot 60 % ljudi ne umije rok pravilno, 30–50 % moških pa po uriniranju sploh ne.
»Ko gre pes na potrebo, to ostane na tleh. Ko gre človek, ostane na njegovih rokah.«
Kaj pa zajedavci v blatu?
Pasji iztrebki lahko vsebujejo zajedavce (če pes ni razglisten):
Toxocara canis, Giardia spp., trakulje (Dipylidium), Ancylostoma (redko).
Tveganje je pomembno predvsem pri nepobranih iztrebkih na javnih površinah.
Človeško blato pa ni le vir bakterij, temveč tudi:
Enterobius vermicularis (podančice), Giardia, Cryptosporidium, Ascaris, Strongyloides, in različni virusni agensi (hepatitis A, norovirus).
Tveganje je še večje, ker se prenašajo z rokami in slabo higieno.
Torej, če primerjamo količino bakterij, naravo patogenov in vedenjske navade, je človek bistveno večji vir kontaminacije kot zdrav pes.
11.Urin: kdo je res bolj »nevaren« – pes ali človek?
Zdrav človeški urin je v sečnem mehurju običajno sterilen, vendar se že ob prehodu skozi sečnico lahko okuži z bakterijami, zlasti če je higiena slaba.
Najpogostejše bakterije: Escherichia coli, Enterococcus, Proteus, Klebsiella.
Zdrav pasji urin je prav tako v mehurju sterilen. Pri izločanju je kontaminacija redka, razen ob vnetjih.
Najpogostejše bakterije pri okužbah: E. coli, Staphylococcus pseudintermedius, Proteus mirabilis.
Zdrav pasji urin je primerljivo bolj »čist« kot človeški.
Človek lahko prek urina (pri določenih boleznih) prenaša:
Hepatitis B, CMV, bakterije, celo tuberkulozo (pri nekaterih vrstah okužb sečil).
Pes redko prenaša bolezni z urinom. Najpomembnejša izjema je:
Leptospiroza – bakterijska bolezen, ki se lahko prenaša z urinom okuženih psov (ali glodavcev) na človeka, zlasti v stoječi vodi.
A leptospiroza je redka, psi pa so redno cepljeni, kar tveganje še dodatno zmanjša.
Pes se ne dotika svojega spolovila med uriniranjem z »rokami«
Človek, zlasti moški, se pri uriniranju prime za spolovilo.
In (kot kažejo raziskave):
– 30–50 % moških po uriniranju ne umije rok (CDC, Journal of Environmental Health)
– To pomeni, da z istimi rokami: držijo volan, telefon, jedo, božajo otroke, prijemajo živila.
Torej, zdrav pes z rednim cepljenjem in veterinarskim nadzorom ne predstavlja večjega tveganja glede urina, kot človek, ampak je večje tveganje tam, kjer je slab nadzor higiene pri lljudeh.
12. Okužbe v bolnišnicah
Bolnišnične okužbe (HAI – healthcare-associated infections) predstavljajo resen javnozdravstveni izziv. V Sloveniji je letno zabeleženih približno 18.000 primerov.
Najpogostejše vrste bolnišničnih okužb:
— Okužbe sečil (pogosto povezane z urinskimi katetri)
— Pljučnice (predvsem pri mehansko ventiliranih bolnikih)
— Okužbe kirurških ran
— Okužbe krvnega obtoka (povezane z žilnimi katetri)
Pogosti povzročitelji:
— Staphylococcus aureus (vključno z MRSA)
— Clostridium difficile
— Klebsiella pneumoniae
— Pseudomonas aeruginosa
Dejavniki tveganja:
— Pomanjkljiva higiena rok
— Kontaminirana oprema
— Uporaba invazivnih medicinskih pripomočkov
— Dolgotrajna hospitalizacija
— Oslabljen imunski sistem
In kar je najbolj pomembno je to, da psi v bolnišničnem okolju niso prisotni, kljub temu pa so prav tam okužbe najpogostejše, kar potrjuje, da je človek glavni dejavnik prenosa mikroorganizmov in ne psi.
13. Okužbe v gostinskih obratih in slaščičarnah
Še eno zanimivo okolje, kjer psi niso prisotni so gostinski obrati in slaščičarne, kjer lahko najdemo najpogostejše povzročitelje okužb in jih prenašajo ljudje:
— Salmonella spp. (surova jajca, meso, slaščice)
— Staphylococcus aureus (prenos iz nosne sluznice osebja)
— Listeria monocytogenes (preživi v hladilniku)
— Norovirus (izjemno nalezljiv, pogosto s strani osebja)
— Campylobacter, Bacillus cereus (meso, riževe jedi)
Poseben poudarek: Staphylococcus aureus
Bakterija Staphylococcus aureus je naravno prisotna v nosni sluznici in na koži rok pri približno 30–50 % ljudi.
V gostinskih obratih in slaščičarnah velja za enega najpogostejših povzročiteljev zastrupitev s hrano.
Zlahka se prenese v hrano z dotikom, dihanjem, govorjenjem, kašljanjem ali kihanjem.
Najpogosteje prizadene živila, ki vsebujejo mleko, jajca in kreme – predvsem torte, nadeve, majoneze, sladolede in kuhana mesna živila.
S. aureus proizvaja toplotno obstojne enterotoksine, ki povzročijo zastrupitve, tudi če je bakterija kasneje uničena.
Pogosti primeri kontaminacije so povezani z neposrednim ročnim oblikovanjem hrane in „občudovanjem“ jedi iz neposredne bližine brez zaščite obraza.
Prenos s človeškim dihom in govorom:
Dih človeka je aerosol – vsebuje bakterije, viruse in mikrodelce.
Že normalno govorjenje odda več sto kapljic na sekundo, ki lahko dosežejo razdaljo 60–100 cm.
S preprostim izdihom se lahko patogeni prenesejo neposredno v neobdelano hrano.
V raziskavah (npr. ScienceDirect, James Nestor) so v človeškem dihu odkrili H. influenzae, E. coli, Staphylococcus aureus, MRSA in druge patogene. Dejavniki tveganja:
— neustrezno umivanje rok,
— kontaminirane površine,
— slabo shranjevanje živil,
— navzkrižna kontaminacija,
— nezaščiten obraz pri rokovanju z živili intd.
“Če je pes v postelji »higiensko tveganje«, potem je človeško dihanje nad hrano biološko orožje. “ Eterra Stone
14. In potem pridejo k nam tisti, ki se zgražajo, ker naši psi spijo z nami in mislijo, da je njihov dom sterilen
Pogosto pozabljamo, da dojenčke obravnavamo kot čiste, nedolžne in nežne. Pa vendar je njihova polna plenica prava bakterijska bomba. Vsebuje bakterije kot so Escherichia coli, Clostridium difficile in Enterococcus spp.
Bi torej tudi dojenček ne smel spati v isti postelji?
Če bi higieno jemali tako absolutno, potem v postelji ne bi smel spati nihče, ki diha brez maske ali ima dlani brez sterilnih rokavic.
Nekateri prihajajajo v naš dom in vzvišeno pogledujejo po psih in v isti sapi razlagajo, kako je njihov dom proti našemu »sterilno okolje«. Ne ni.
Že samo zato ne, ker ga vsak dan kontaminirajo z lastnim dihanjem, tipanjem in žal tudi z mislimi, ki si drznejo soditi tiste, ki jim psi pomenijo vse.
In še to: če bi iskali največji vir okužb smo ljudje sami
Če bi sodili po resničnih tveganjih, potem pes ni težava. Je sopotnik. Je zvestoba. Je bitje, ki s svojo bližino prinaša več zdravja kot povprečen krožnik hrane, ki ga postrežemo medtem, ko dihamo vanj.
»20 % tortic v EU vsebuje Staphylococcus aureus, bakterijo, ki izvira iz nosne sluznice ljudi in proizvaja toksine, odporne na toploto, v 15 % vzorcev hladnih narezkov so zaznali Listerio monocytogenes, ki je lahko izjemno nevarna za otroke, nosečnice in osebe z oslabljenim imunskim sistemom. Ročno izdelane slaščice so imele do 100-krat večjo bakterijsko obremenitev v primerjavi z industrijskimi, strojno zaprtimi izdelki«. Raziskava EFSA (Evropska agencija za varnost hrane, 2022)
»Več kot 30 % ročno izdelanih tort, analiziranih na terenu, je vsebovalo Staphylococcus aureus ali enterobakterije. Do 20 % vzorcev je presegalo dovoljeno mejo mikrobiološke čistosti.«. . Slovenija, ICP Maribor, Zdravstveni zavod Velenje Vir: Notranje poročilo ICP, sodelovanje z ZZ Velenje, 2019)
»V 15 % tort s smetanovim nadevom, analiziranih v Avstriji, smo potrdili navzočnost Listeria monocytogenes. Prav tako je bilo več primerov okužb z Bacillus cereus v hotelskih samopostrežnih zajtrkih in cateringu.« Avstrija – AGES, 2018 Vir: Österreichische Agentur für Gesundheit und Ernährungssicherheit – AGES)
»V 22 % obloženih kruhkov (kanapejev), ki so bili postreženi na javnih prireditvah, so bile potrjene fekalne koliformne bakterije. Prisonost teh bakterij kaže na higiensko neustrezno rokovanje z živili.« Italija, EFSA sodelovanje, 2016 Vir: EFSA – European Food Safety Authority, poročilo
V vseh treh primerih gre za živila, ki so bila oblikovana ročno, pogosto brez ustrezne zaščite ustnega predela, brez rokavic ali pod neprimernimi temperaturnimi pogoji.
Najbolj zanimivo pa je to, da kjer poteka nadzorovana sterilna linijska proizvodnja, so mikrobiološke obremenitve bistveno manjše, ker je v industriji vpliv človeka manjši, kar zopet potrjuje, da je človek večje tveganje za okužbe, kot pes.
Torej, če lahko povprečen človek brez posledic zaužije tortico iz vitrine, kanape z javne prireditve ali kos narezka na obletnici, potem je spanje z zdravim psom v postelji z vidika higiene zagotovo manj tvegano.
🔬 OPOZORILO: Besedilo je informativno in mnenjsko naravnano. Ni namenjeno kot nadomestilo za veterinarski ali zdravniški nasvet. Če imate pomisleke glede zdravja psov ali človeške higiene, se posvetujte s pristojnim strokovnjakom ali pa s psom. On vas vedno razume.
Viri:
— GQ Magazine – »Your Beard Is a Disgusting Bacteria Breeding Ground«:
— HowStuffWorks – »Do Men’s Beards Have More Germs Than Dog Fur?«:
— The Sun – »Urgent health alert: Simple steps to combat illness«:/
— Wikipedia – Didier Pittet profile:
— Goodreads – James Nestor quotes: