Luksacija patele je stanje, pri katerem pogačica (patela) zdrsne iz svoje običajne lege na sprednji strani kolenskega sklepa. Patela je majhna kost, vključena v tetivo kvadricepsa. Med gibanjem kolena drsi po posebni brazdi na stegnenici, imenovani trohleja. Njena vloga je mehanska zaščita sklepa in usmerjanje sile mišice, ki izteguje koleno.
Pri mladičih je kolenski sklep še v razvoju. Vezivna tkiva so bolj elastična, mišična opora je šibkejša, rastne plošče (epifizne plošče) še niso zaprte, sklepna brazda pa je lahko plitkejša ali nerazvita. To obdobje je posebej občutljivo. Že ponavljajoči se skoki, zdrsi, igre ali neravnotežje v mišični napetosti lahko povzročijo, da se patela postopoma izmakne iz svoje anatomske lege. Pri psih majhnih pasem se to najpogosteje zgodi navznoter (medialno), pri večjih pasmah pa navzven (lateralno).
🐾 Večfaktorski izvor
Vzroki za pojav luksacije patele so kompleksni. Gre za kombinacijo anatomskih posebnosti, razvoja skeletno-mišičnega sistema, prehrane, gibanja in telesne teže. Pomembne so tudi ponavljajoče se mikrotravme in poškodbe, kot so skoki, zdrsi ali sunkoviti gibi, ki lahko postopno oslabijo vezi in zmanjšajo stabilnost sklepa.
»Luksacija patele je razvojno ortopedsko stanje večfaktorskega izvora. Ne bi je smeli označevati kot dedno, razen če je to dokazano z genetsko analizo.« (Beale B.S., v: Tobias & Johnston, Veterinary Surgery: Small Animal, 2017)
Genetskega testa, ki bi dokazoval prenos iz ene generacije na drugo, ni. Zato veterinarski ortopedi diagnoze ne opredeljujejo kot dedne bolezni, temveč kot večfaktorske pojave. Za razliko od monogenskih bolezni, kot so progresivna atrofija mrežnice (PRA), degenerativna mielopatija (DM) ali MDR1 mutacija, kjer poznamo točno določen gen in imamo zanesljiv DNK-test, pri luksaciji patele ni bila potrjena nobena mutacija, ki bi omogočila oblikovanje takega testa.
🐾 Razvojni in okoljski sprožilci
— Ponavljajoče sonožno poskakovanje
Pogosto opaženo vedenje pri psih majhnih pasem je skakanje z zadnjima nogama hkrati. To povzroča neenakomerno napetost v kvadricepsu in notranjih stabilizatorjih sklepa.
— Skakanje s povišanih mest
Tudi majhna višina za psa pomeni večkratnik njegove teže ob pristanku. Ponavljanje vodi v mikrotravme in obremenitev vezi.
— Grobe igre z drugimi psi
Nenadzorovana igra lahko povzroči zasuke in rotacije, ki poškodujejo vezi in destabilizirajo koleno.
— Hoja po spolzkih tleh
Parketi in ploščice povzročajo zdrse in preobremenijo notranje vezi kolena.
— Nepravilno dvigovanje psa
Če psa dvignemo le pod prsmi in brez opore zadnjega dela, pride do povečanega pritiska na medenico in kolena.
— Dolgotrajno ležanje v položaju »žabice« Ležanje z zadnjima nogama razprto vstran zmanjšuje napetost vezi in pasivno stabilnost patele.
»Pri psih je v obdobju rasti potrebna posebna previdnost. Spolzka tla, ponavljajoče se skakanje in groba igra lahko povzročijo poškodbe.« (Zink M., Van Dyke J., Canine Sports Medicine and Rehabilitation, 2018)
🐾 Pomen okolja in biomehanike
Prehrana in gibanje odločilno vplivata na razvoj. Psi, ki ne prejemajo dovolj kakovostnih beljakovin, kolagena, mineralov (kalcija, magnezija, cinka) in vitaminov (D, K, C), razvijejo šibkejše vezivno in mišično tkivo. Hitro naraščanje telesne teže brez hkratnega razvoja mišic dodatno obremeni sklep.
»Pri obravnavi mladih psov je treba upoštevati okoljske in biomehanske dejavnike, saj ti odločilno vplivajo na razvoj luksacije patele.« (WSAVA, Global Guidelines on Orthopedic Examination in Dogs, 2021)
🐾 Genetske raziskave
Do danes ni bila potrjena nobena mutacija, ki bi omogočila oblikovanje DNK-testa za luksacijo patele. Trenutno potekajo genomske raziskave (npr. Dog10K Consortium), vendar ostaja stanje obravnavano kot večfaktorsko.
»Kljub potekajočim raziskavam za luksacijo patele še ni bila potrjena nobena povzročiteljska mutacija. Stanje se še naprej obravnava kot večfaktorsko.« (Kinoshita A. et al., BMC Genomics, 2014)
🐾 Klinične stopnje
I. stopnja: patelo je možno izpahniti ročno, vendar se spontano vrača v sklep; običajno ne povzroča bolečine.
II. stopnja: patela se občasno sama izmakne; lahko povzroča šepanje ali zadrževanje noge.
III. stopnja: patela je izpahnjena večino časa, vendar jo je še možno vrniti; prisotno je stalno šepanje.
IV. stopnja: patela je trajno izpahnjena in je ni mogoče več vrniti; pogosto pride do deformacij in izrazite omejitve gibanja.
🐾 Zdravljenje in okrevanje
Pri blažjih stopnjah (I–II) operacija pogosto ni potrebna. Priporoča se nadzorovana telesna aktivnost, fizioterapija, krepitev mišic, prehranski dodatki za sklepe in redno spremljanje pri ortopedu.
Pri hujših stopnjah (III–IV) je operacija pogosto nujna. Kirurško zdravljenje vključuje poglabljanje trohleje, premik narastišča ligamenta patele, rekonstrukcijo vezi in včasih korekcijo femoralnega zasuka.
🐾 Cena operacije
V Sloveniji se cena operacije giblje med 550 in 1200 evri na koleno.
Okrevanje zahteva štiri do šest tednov strožjega mirovanja in nato fizioterapijo. V dveh do treh mesecih večina psov hodi normalno in brez bolečin.
Uspešnost posega je ocenjena med 85 in 95 odstotki.
🐾 Odgovorna praksa vzreditelja
Čeprav genetskega testa ni, ki bi potrjeval, da, gre za, dedno stanje je odgovorno:
✔️ opraviti ortopedsko oceno staršev pred paritvijo,
✔️ voditi evidenco zdravstvenega stanja mladičev,
✔️ sodelovati z ortopedskimi specialisti,
✔️ svetovati skrbnikom glede gibanja in prehrane,
✔️ izločiti iz vzreje pse, pri katerih se težava večkrat ponovi.
To ni iskanje krivde, temveč dejanje odgovornosti do dobrobiti psov in zaupanja v vzrejo.
»Luksacija patele je ortopedsko stanje večfaktorskega izvora, pri katerem imajo pomembno vlogo tako anatomske posebnosti kot okoljski dejavniki. Ne bi je smeli označevati kot dedno, razen če je to dokazano z genetsko analizo.« (Beale B.S., v: Tobias & Johnston, Veterinary Surgery: Small Animal, 2017)
Opozorilo! Besedilo je izobraževalne narave in ne nadomešča veterinarske diagnostike. Diagnozo postavi veterinar specialist ortoped. Vzrejne in prehranske odločitve naj temeljijo na strokovni presoji in spoštovanju individualnih razlik med psi
Podobni članki
Viri:
Beale B.S. (2017). In: Tobias & Johnston. Veterinary Surgery: Small Animal.
Bennett D. et al. (2008). Patellar luxation in small breed dogs. J Small Anim Pract.
Singleton WB. (1969). The etiology and diagnosis of patellar luxation in the dog. J Small Anim Pract.
WSAVA (2021). Global Guidelines on Orthopedic Examination in Dogs.
Zink M., Van Dyke J. (2018). Veterinary Sports Medicine and Rehabilitation.
Tomlinson J. (2016). Functional orthopedics and injury prevention in toy breeds. Manual of Canine Rehabilitation.
Ubbink G.J. et al. (2000). Heritability of patellar luxation in Flat-Coated Retrievers. Am J Vet Res.
Kinoshita A. et al. (2014). GWAS of patellar luxation in small-breed dogs. BMC Genomics.