🐾 Zakaj moram tako dolgo čakati na rodovnik za mojega mladička?

Interaktivno kazalo (Klik na naslov vodi do prikaza izbrane vsebine)

1. Zakaj prejme novi lastnik rodovnik od vzreditelja pogosto naknadno?

2. Postopek za pridobitev rodovnika se začne že pred rojstvom mladička

3. Kontrola legla, čipiranje, cepljenje in končni zapisnik

4. Izdelava rodovnikov in časovni okvir

5. Prevzem rodovnika

6. Čakanje na rodovnik ni zamujanje ali goljufija – enostavno tako je

7. Ko čakanje na rodovnik prične sprožati dvome

8. Informacije je smiselno pridobivati pri organizaciji, kjer je vzreditelj član in od koder prihaja rodovnik

9. Pred izbiro vzreditelja je pomembno razumeti razliko med CRP in rodovnikom

10. »Slovenski rodovnik« – mit ali resnica?

11. Kaj rodovnik je in kaj ni (pravni okvir)

12. Pravna razlika med rodovniki in uradnimi dokumenti

13. Enakovrednost kinoloških organizacij

14. Poveličevanje rodovnikov kot družbeni pojav, ne pravna realnost

🐾Zakaj prejme novi lastnik rodovnik od vzreditelja pogosto naknadno? 

🐾 Postopek za pridobitev rodovnika se začne že pred rojstvom mladička

Postopek izdaje rodovnika poteka po pravilih posamezne kinološke organizacije, pri kateri je leglo prijavljeno.

Najprej morata imeti starša dovoljenje  za vzrejo v skladu z notranjimi pravili te organizacije.

Paritev se prijavi z vsemi podatki o starših, rodovnikih, datumih, vzreditelju intd. 

Po kotitvi vzreditelj prijavi rojstvo, število mladičev, njihov spol, datum itd., s čimer se začne voditi uradna evidenca legla znotraj izbranega sistema.

🐾  Kontrola legla, čipiranje, cepljenje in končni zapisnik

Še pred čipiranjem se v skladu z notranjimi pravilniki kinoloških organizacij opravi pregled in kontrola legla, ki ga v prvih urah po rojstvu opravi vzrejni referent ali veterinar, odvisno od pravil posamezne organizacije.

Ko mladički dosežejo primerno starost, jih veterinar čipira in cepi. Ob tem se izpolni končni zapisnik, ki vsebuje vse ključne podatke o starših, njihovem zdravstvenem stanju, leglu in posameznih mladičkih.

To predstavlja zadnji korak pred oddajo vloge za izdajo rodovnikov za vsakega posameznega mladička.

Mikročipiranje je v Sloveniji zakonsko obvezno, določa ga Zakon o zaščiti živali (ZZZiv).

Postopek označitve, odgovornost veterinarjev in vnos v Centralni register psov (CRPsi) ureja Pravilnik o označevanju in registraciji hišnih živali.

Izdaja potnega lista in cepljenje proti steklini potekata po pravilih Uredbe (EU) št. 577/2013, ki velja neposredno v vseh državah članicah EU.

Cepljenje proti steklini je obvezno po Zakonu o veterinarstvu in pripadajočih podzakonskih aktih.

🐾Izdelava rodovnikov in časovni okvir

Ko so vsi podatki zbrani, kinološka organizacija preveri vlogo za pridobitev rodovnikov in jo vnese v svojo evidenco. 

Nato gredo rodovniki v tisk.

Celoten postopek od dneva oddaje vloge do prejema rodovnikov lahko traja tudi do tri mesece, zato je v praksi običajno, da mladički odhajajo v nov dom le z mikročipom in potnim listom, rodovnike pa novi lastniki dobijo kasneje po pošti, ko je postopek v kinološki organizaciji zaključen.

📌 Zato so lahko mladički, ko rodovniki prispejo, stari že pet mesecev ali več. To ni posebnost posamezne organizacije, ampak običajen potek postopka.

🐾 Prevzem rodovnika

Ko rodovniki prispejo iz kinološke organizacije, jih najprej prejme vzreditelj.

Ta jih posreduje novim lastnikom, lahko osebno ali priporočeno po pošti.

🐾 Čakanje na rodovnik ni zamujanje ali goljufija –  enostavno tako je! 

Čakanje na rodovnik ni pravna nepravilnost.

Država z zakoni ureja izključno identifikacijo živali in javnozdravstvene vidike (mikročip, potni list, cepljenje proti steklini), ne pa rodovniških evidenc, ki so povsem v domeni posameznih kinoloških organizacij.

Zato je povsem običajno, da rodovnik prispe nekaj tednov ali mesecev po tem, ko imate mladička že doma, ne glede na organizacijo, ki ga izdaja.

🐾 Ko čakanje na rodovnik prične sprožati dvome

Prav v času čakanja na rodovnik se pogosto začnejo pojavljati negotovost in vprašanja. 

Ljudje za dodatne informacije pokličejo največje kinološke zveze, kjer pogosto slišijo, da rodovniki drugih organizacij »ne veljajo v Sloveniji« ali da je vse, kar ni njihovo, manj vredno ali celo vprašljivo. Posledično začnejo dvomiti zakaj vzreditelj ni član te zveze in ali bodo rodovnik sploh prejeli, ter ali bo sploh »kaj veljal«. 

Takšne izjave v ljudeh ustvarijo občutek, da je nekaj narobe, čeprav za to ni nobene pravne podlage. 

Zato je nujno, da se v nadaljevanju jasno pojasni razširjene zmote in se predstavi dejanski pravni okvir, ki ga določajo zakoni, ne pa posamezne zveze.

🐾 Informacije je smiselno pridobivati pri organizaciji, kjer je vzreditelj član in od koder prihaja rodovnik

Za točne in verodostojne informacije o vzreditelju in rodovniku se je vedno smiselno obrniti neposredno na kinološko organizacijo, katere član je vzreditelj in iz katere bo izdan rodovnik za vašega mladiča. Vsaka organizacija je odgovorna izključno za svoje člane ter vodi lastne evidence, ki temeljijo na njenih notranjih pravilih. Zato je nesmiselno in pogosto tudi vir napačnih informacij, da se podatke o vzreditelju ali rodovniku enega kluba ali zveze išče pri drugi organizaciji, ki z njim nima nobene formalne povezave.

🐾 Pred izbiro vzreditelja je pomembno razumeti razliko med CRP in rodovnikom

1.CRP – CENTRALNI REGISTER HIŠNIH ŽIVALI (modul CRPsi)

Evidenca psov se vodi v posebnem modulu CRPsi znotraj Centralnega registra hišnih živali (CRHŽ), ki ga vodi Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR).

Vanjo morajo biti vpisani vsi psi, ne glede na pasmo ali to, ali imajo rodovnik.

Za vpis v CRP poskrbi veterinar, ko psa mikročipira, izda potni list in opravi cepljenje proti steklini.

👉 Ti postopki so zakonsko obvezni in temeljijo na:

— Zakonu o zaščiti živali (ZZZiv)

— Zakonu o veterinarstvu (ZVet-1)

— Zakonu o veterinarskih merilih skladnosti (ZVMS)

— Pravilniku o označevanju in registraciji hišnih živali

— Uredbi (EU) št. 576/2013

— Izvedbeni uredbi (EU) št. 577/2013

CRHŽ/CRPsi, mikročipiranje, izdaja potnega lista in cepljenje proti steklini so del državnega sistema, ki velja za vse pse enako in ga država ureja, vodi in nadzira.

2. RODOVNIK – dokument kinološke organizacije. 

Rodovnik ni državni dokument, temveč ga izdajajo kinološke organizacije (klubi, zveze klubov ali zveze zvez intd), v katerih je vzreditelj dejaven.

To so lahko:      — mednarodne organizacije (npr. FCI, IHR e.V., UCI, IBC, AKC …),                              — nacionalne zveze,                                  — specializirani pasemski klubi intd. 

Vsaka organizacija ima svoja notranja pravila (NISO ZAKON) za prijavo legel, vzrejna dovoljenja, pregled mladičev in izdajo rodovnikov. 

Ta pravila NISO zakoni, saj gre za zasebnopravne subjekte, katerih delovanje v Sloveniji ureja Zakon o društvih, pri tujih organizacijah pa ustrezni predpisi držav njihove registracije (npr. BGB §§ 21–79 v Nemčiji, predpisi posameznih zveznih držav v ZDA).

👉 Država NE izvaja nadzora nad vsebino teh pravil in ne priznava ene same “uradne” kinološke organizacije.

Zato so rodovniki različnih klubov in zvez PRAVNO ENAKOVREDNI, razlikujejo se le po notranjih pravilih, postopkih, zahtevah in tradiciji posameznega kluba, zveze, ali zveze zvez.

📌 ZAKAJ JE POMEMBNO RAZUMETI TO RAZLIKO?

Če boste psa imeli zgolj kot družinskega člana, je pogosto vseeno, iz katere organizacije rodovnik prihaja, ali če ga pes sploh ima.

Če pa razmišljate o rodovniški vzreji, razstavah ali športnih dejavnostih, je pomembno, da se že pred izbiro psa in vzreditelja pozanimate, v katerem sistemu ta deluje, in ali to ustreza vašim željam in načrtom.

Nekateri klubi so odprti in prilagodljivi ter sprejemajo pse iz drugih sistemov, drugi pa delujejo bolj zaprto in priznavajo le svoje rodovnike.

Zato je dobro, da se o tem odločite vnaprej, ne šele po nakupu, ko rodovnik prispe in pride do presenečenj.

🐾 »Slovenski rodovnik« – mit ali resnica? 

V praksi se pogosto uporablja izraz »slovenski rodovnik«, kot da bi šlo za uradni državni dokument s posebnim pravnim statusom.

Pomembno je poudariti, da gre pri tem izrazu zgolj za poimenovanje, ki si ga je določila posamezna kinološka organizacija sama, ne pa za naziv, ki bi bil pravno priznan s strani države.

Po Zakonu o društvih (ZDru-1) v Sloveniji ni zakonsko določene ene same kinološke zveze, ki bi imela poseben nacionalni ali državni status. Vse kinološke organizacije, bodisi društva, zveze društev ali zveze zvez imajo enak pravni položaj: gre za zasebnopravne subjekte brez javnih pooblastil (ZDru-1, 3. člen in nadaljnji).

Če bi bila določena organizacija dejansko državno priznana kot edina pristojna za vodenje rodovniških evidenc ali če bi obstajal uradni “slovenski rodovnik”, bi to moralo biti izrecno določeno z zakonom ali podzakonskimi akti (npr. Zakon o zaščiti živali – ZZZiv, Zakon o veterinarstvu – ZVet-1, Uredba (EU) 576/2013, Pravilnik o označevanju in registraciji hišnih živali) ali objavljeno v uradnih državnih evidencah (npr. Uradni list RS, registri ministrstev). 

Takšnih določb ni.

Izraz »slovenski rodovnik« zato nima posebne pravne podlage, temveč označuje notranje poimenovanje rodovnika, ki ga izdaja zasebnopravna kinološka organizacija v okviru lastnega pravilnika (ZDru-1).

Podoben pomen ima tudi pogosto uporabljen izraz » NACIONALNO PRIZNANA PASMA«. Tudi ta izraz lahko pri javnosti ustvari vtis, da gre za pasmo, ki jo je uradno priznala država.

V resnici gre za interno kategorizacijo znotraj posamezne kinološke zveze, kjer je določena pasma priznana zgolj v okviru njihovega lastnega sistema pravil, ne pa v državnem pravnem redu. 

Če bi šlo za resnično državno priznanje, bi moralo biti to urejeno z zakonom ali podzakonskimi akti (npr. ZZZiv, ZVet-1, ZVMS, Uredbe EU, Pravilniki UVHVVR)  česar v Sloveniji (in v večini držav) ni.

👉 Tako »slovenski rodovnik« kot »nacionalno priznana pasma« sta torej izraza zasebnega sistema, ki nista državnopriznana (ali urejena z zakonom) in nimata posebne pravne veljave izven teh kinoloških krogov.

🐾 Kaj rodovnik je in kaj ni (pravni okvir)

 🐾 POGOSTA ZMOTA V PRAKSI

V Sloveniji (in drugod) se pogosto zmotno verjame, da imajo rodovniki, izdani v okviru FCI ali njenih članic, poseben »uradni« ali »državni« status, ki naj bi bil pravno nad drugimi.

⚖️ RESNICA JE! 

Rodovnik NI javna listina, njegova izdaja NI zakonsko določena, država pa zanj NE vodi nobene uradne evidence, ga ne izdaja in NE nadzira.

🐾  Pravna razlika med rodovniki in uradnimi dokumenti

Državna zakonodaja jasno ločuje med zakonsko določenimi postopki (mikročipiranje, CRHŽ/CRPsi, potni list, cepljenje proti steklini) in internimi zasebnimi pravili kinoloških organizacij.

Mikročip, potni list in cepljenje proti steklini temeljijo na ZZZiv, Zakonu o veterinarstvu, Pravilniku o označevanju in registraciji hišnih živali ter Uredbi (EU) 577/2013.

Ti postopki so zakonsko obvezni in vpisani v državne evidence.

Rodovnik pa je INTERNI dokument posamezne kinološke organizacije.

NIMA statusa javne listine,

NI predmet državnega nadzora,

NE temelji na zakonu.

🐾 Enakovrednost kinoloških organizacij

Rodovnike izdajajo različne kinološke organizacije: FCI, AKC, IBC, IHR e.V., UCI ter številni klubi in zveze. 

Po pravni naravi so vse te organizacije zasebnopravni subjekti  (društva, zveze društev ali združenja, intd), ki delujejo po zakonodaji države, kjer so registrirane. (npr. Zakon o društvih v Sloveniji, BGB §§ 21–79 v Nemčiji, ustrezni predpisi v ZDA za AKC).

Enako velja za vse druge tuje organizacije: uporabljajo se civilni in društveni predpisi države registracije.

V Sloveniji so obravnavane kot tuje zasebnopravne pravne osebe, brez posebnega »uradnega« statusa in so PRAVNO ENAKOVREDNE DOMAČIM.

📌 Nobena NIMA statusa državnega organa ali javnega pooblastila.

Država NE priznava ene same »uradne« kinološke organizacije in NE vodi registra rodovnikov.

👉 Vsi rodovniki so zato v pravnem smislu ENAKOVREDNI. 

Razlikujejo se lahko po vsebini in sistemskih pravilih, nikakor pa NE po pravni moči.

🐾 Poveličevanje rodovnikov, kot družbeni pojav, ne pravna realnost

Poveličevanje določenih rodovnikov izhaja iz tradicije, vpliva velikih sistemov in nepoznavanja zakonodaje.

V postopkih pred državnimi organi noben rodovnik NIMA posebnega statusa Upoštevajo se le:

— vpis v CRP

— mikročip,

— potni list,

— cepljenje proti steklini.

🐾 Pokroviteljski (podcenjujoč in vzvišen) odnos ter razširjene zmote v največjih zvezah

📌 Pomembno: Po 3. členu Zakona o društvih (ZDru-1) država ne določa nobene hierarhije med društvi, zvezami društev in zvezami zvez ter ne priznava ene same “uradne” kinološke organizacije. Prav tako ne določa nobene razlike med slovenskimi in tujimi kinološkimi organizacijami, saj so vse po pravni naravi zasebnopravne pravne osebe, ki delujejo po zakonodaji države svoje registracije.   Ti subjekti se lahko razlikujejo le po notranji organiziranosti in vplivu, ne pa po pravni veljavi svojih dokumentov, vključno z rodovniki.                                                Vse te oblike so pred državo pravno enakovredne, njihovi rodovniki pa nimajo statusa javnih listin.

V praksi se pogosto zaznava, da posamezniki, ki se na največje in najstarejše kinološke zveze obrnejo po kontakte vzrediteljev ali pojasnila o rodovnikih, prejmejo informacije, podane v pokroviteljskem, torej podcenjujočem, vzvišenem ali omalovažujočem tonu, kadar gre za vzreditelje, ki niso vključeni v njihove strukture.

Pogosto so bili zaznani primeri, ko so bile ob omembi drugih vzrediteljev izražene posmehljive ali omalovažujoče pripombe, kar pri ljudeh povzroča zmedo in nezaupanje.

Ker se večina ljudi zaradi dolgoletne prevlade teh zvez v slovenskem prostoru še vedno najprej obrača nanje, se pogosto zgodi, da ti posamezniki k drugim vzrediteljem pridejo z dvomi ali napačnimi predstavami, kot na primer:

— »Če niste pri njih, potem to ni legalno.«

— »Potem vaš rodovnik ne velja.«

— »Kaj imate to za en rodovnik, to ne velja, ker ni Slovenski.«

Takšen način komunikacije v praksi ustvarja vtis, da je vse zunaj teh struktur manj vredno ali nezakonito, kar je pravno neutemeljeno in krepi napačne predstave v javnosti.

Pomembno je poudariti, da zakonodaja ne ločuje med “rodovniškimi” in “nerodovniškimi” psi, niti ne daje posebnega statusa eni sami kinološki zvezi.

Zakon o zaščiti živali (ZZZiv), Zakon o veterinarstvu in Uredba (EU) št. 577/2013 urejajo označevanje, CRPsi, potne liste in cepljenja, ne pa rodovniških evidenc, ki so interna zadeva posameznih društev in zvez.

Za državo ima torej vsak pes enak pravni status, ne glede na to, ali ima rodovnik ali ne, in ne glede na to, katera organizacija ga je izdala.

Med člani največjih zvez je pogosto razširjeno prepričanje, da rodovniki drugih kinoloških organizacij »ne veljajo v Sloveniji«, kar se nato neformalno prenaša tudi med druge lastnike psov, pasje frizerje in širšo javnost, ne da bi poznali dejanski pravni okvir. Pogosto se ob omembi drugih rodovnikov izraža zanikovanje njihove veljavnosti ali omalovažujoč odnos, kar utrjuje zmotne predstave.

📖 Zakon o društvih (ZDru-1) jasno določa:

– društvo je prostovoljno združenje fizičnih ali pravnih oseb,

– zveza društev je povezava dveh ali več društev in je po pravni naravi še vedno društvo,

– zveza zvez je povezava dveh ali več zvez društev in je po pravni naravi prav tako društvo.

Zakon ne določa nikakršne hierarhije med društvi, zvezami društev in zvezami zvez.

➡️ To pomeni, da ima lahko društvo z desetimi člani povsem enak pravni status kot zveza, ki povezuje sto društev, od katerih ima vsako sto članov, četudi se ta zveza poimenuje kot “nacionalna”.

Obe obliki sta ustanovljeni po istem zakonu, imata enak pravni okvir in sta obe zasebnopravni osebi brez javnih pooblastil. Večje število članov ali zgodovinska vloga zveze ne ustvarjata nobene pravne nadrejenosti.

Čeprav je mogoče, da vsi posamezniki, ki komunicirajo z javnostjo v okviru teh zvez, vseh teh dejstev ne poznajo, je odgovornost za pravno pravilno, strokovno in nepristransko obveščanje javnosti na strani njihovih nadrejenih, ki morajo zagotoviti jasno in skladno komunikacijo.

🐾Kako pravica do združevanja omogoča svobodno izbiro kinološke organizacije – tudi v mednarodnem in evropskem prostoru?

Članstvo v kinoloških organizacijah v Republiki Sloveniji temelji na pravici do svobodnega združevanja, ki jo zagotavljajo:

— 42. člen Ustave Republike Slovenije,

— 11. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah,

— 12. člen Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

➡️ Ta pravica vključuje tudi pravico posameznikov in pravnih oseb, da se združujejo v organizacije zunaj svoje matične države, če so te zakonito ustanovljene in registrirane v skladu s pravom države sedeža.

➡️ Pravni red Republike Slovenije in pravni red Evropske unije ne prepovedujeta članstva slovenskih državljanov, društev ali psarn v tujih zakonito registriranih zasebnopravnih kinoloških organizacijah.

➡️ Kinološke organizacije, tako slovenske kot tuje, nacionalne ali mednarodne so praviloma zasebnopravna združenja, pri katerih je članstvo prostovoljno in temelji na sprejemanju njihovih notranjih pravil.

➡️ Pravni red ne določa obveznega ali izključnega kinološkega sistema, v katerega bi se morali vključiti vsi vzreditelji, psarne ali lastniki psov v Republiki Sloveniji.

➡️ Pravni red Republike Slovenije ne vzpostavlja hierarhije med zakonito registriranimi zasebnopravnimi kinološkimi sistemi – ne domačimi ne tujimi – in članstvu v posamezni organizaciji ne pripisuje splošnega javnopravnega učinka, razen če bi bilo to izrecno določeno z zakonom.

➡️ Listine, ki jih izdajo zakonito registrirane zasebnopravne kinološke organizacije (npr. rodovniki, potrdila, evidence), imajo pravni pomen v okviru sistema izdajatelja in se lahko v Republiki Sloveniji uporabljajo kot zasebnopravne listine, ki veljajo znotraj sistema, ki jih je izdal. 

➡️ Veljavna zakonodaja Republike Slovenije ne določa, da bi bili rodovniki ene same organizacije edini dopustni ali pravno veljavni, niti ne izključuje uporabe rodovnikov tujih zakonito registriranih kinoloških organizacij.

✅ Različne poti delovanja – v domačih ali tujih kinoloških sistemih zato pomenijo različne organizacijske, strokovne izbire, ne pa razlik v zakonitosti, pravni veljavnosti ali pravnem statusu oseb in njihovih živali.

🐾 Ali pravica do združevanja omogoča slovenskim državljanom članstvo v tujih kinoloških organizacijah?

DA

✅ Pravica do svobodnega združevanja omogoča slovenskim državljanom in pravnim osebam zakonito članstvo tudi v tujih, zakonito registriranih kinoloških organizacijah.

➡️ Ta pravica izhaja iz več ravni pravnega reda:

— 42. člen Ustave Republike Slovenije, ki vsakomur zagotavlja svobodno združevanje,

— 11. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP),

— 12. člen Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

➡️ Pravni red Republike Slovenije in Evropske unije ne določa obveznega ali izključnega nacionalnega kinološkega sistema, v katerega bi se morali vključevati vsi vzreditelji, psarne ali lastniki psov.

✅ Članstvo v kinoloških organizacijah je prostovoljno in temelji na osebni ali organizacijski izbiri.

➡️ Zasebnopravne kinološke organizacije, ne glede na to, ali so ustanovljene v Sloveniji ali v tujini (npr. v državah EU ali tretjih državah), delujejo v okviru prava države registracije. 

✅ Slovenski državljani so lahko njihovi člani, če izpolnjujejo pogoje teh organizacij in če delovanje ni v nasprotju z obveznimi predpisi Republike Slovenije.

➡️ Članstvo v tuji kinološki organizaciji je zakonito in samo po sebi:

— ne predstavlja kršitve slovenske zakonodaje,

— ne pomeni obhoda pravnega reda,

— ne vpliva negativno na pravni položaj posameznika ali psarne v Sloveniji.

➡️ Listine, ki jih izdajajo zakonito registrirane tuje zasebnopravne kinološke organizacije (npr. rodovniki, potrdila, interne evidence), imajo v Republiki Sloveniji naravo zasebnopravnih listin. 

➡️ Njihov pomen:

— velja znotraj sistema izdajatelja,

— ni hierarhično podrejen ali nadrejen listinam drugih zasebnopravnih organizacij,

— in ni izključen ali razvrednoten zgolj zato, ker izdajatelj nima sedeža v Sloveniji.

➡️ V javnih postopkih (npr. označevanje, cepljenje, CRHŽ, veterinarski nadzor) so odločilni zakoni in podzakonski predpisi, ne pa pripadnost posameznemu kinološkemu sistemu. 

➡️ Članstvo v tuji organizaciji ali uporaba njenega rodovnika ne posega v veljavnost teh postopkov, dokler so izpolnjene zakonske obveznosti.

✅ Slovenski državljani in pravne osebe se lahko zakonito vključujejo v tuje kinološke organizacije, njihove notranje listine pa imajo v Sloveniji pomen, ki jim ga priznava pravni red: kot zasebnopravne listine brez avtomatičnega javnopravnega učinka, a tudi brez pravne prepovedi ali razvrednotenja.

➡️ To je neposreden izraz ustavno in evropsko varovane svobode združevanja ter pluralnosti zakonitih poti delovanja v kinologiji

Rodovnik je dragoceno orodje za sledljivost in transparentnost znotraj posameznih kinoloških organizacij, vendar ni javni dokument in NIMA posebne pravne veljave.

Ne glede na to, ali ga izda FCI, IHR, IBC, AKC, UCI ali drug klub. 

Pred zakonom so torej vsi rodovniki enaki, vendar nimajo nobene nadrejenosti nad potnim listom, čipom in uradnimi državnimi evidencami (npr. CRPsi), njihova uporaba pa ni zakonsko obvezna.

Pes z rodovnikom ali brez njega ni nič manj ali nič več vreden kot živo bitje.

Rodovnik je pomemben za odgovorno vzrejo in sled poreklu, ne določa pa vrednosti srca, značaja ali življenja psa.

Vsak pes, ne glede na dokumente, potrebuje odgovorno, ljubečo in dosledno skrb, varno okolje ter človeka, ki razume, da je skrb za žival darilo, ne pravica.

👉 Da bo razumevanje celostno, si lahko preberete tudi povezani članek:

Viri

— Zakon o zaščiti živali (ZZZiv)

— Zakon o veterinarstvu (ZVet-1)

— Zakon o veterinarskih merilih skladnosti (ZVMS)

— Pravilnik o označevanju in registraciji hišnih živali

— Zakon o društvih (ZDru-1)

— Uredba (EU) št. 576/2013

— Izvedbena uredba (EU) št. 577/2013

— BGB §§ 21–79 (Nemčija – pravni okvir društev)

— Nacionalni predpisi posameznih držav za registracijo društev in združenj