Giiardija in kokcidoze – isospora in toksoplazmoza so okužbe, ki jih povzročajo enocelični organizmi, imenovani tudi protozoji, torej gre za mikroorganizme, ki so sestavljeni iz ene same celice.
Kljub svoji preprostosti so zelo raznoliki in sposobni preživeti v različnih okoljih. Nekateri protozoji se nahajajo prosto v naravi, drugi pa lahko kot paraziti okužijo živali ali ljudi in povzročijo različne bolezni.
Med najpogostejšimi protozojskimi okužbami pri psih so giardioza, kokcidioza – isospora in v bolj redkih primerih tudi toksoplazmoza. V nadaljevanju jih bomo poimenovali protozojske okužbe.
Protozojske okužbe so med lastniki psov pogosto nerazumljene bolezni, ki jih spremljajo napačna prepričanja in nepotrebna panika.
O teh okužbah se premalo govori, ali pa se stvari rade pometajo pod preprogo.
Pomembno je poudariti, da so to bolezni, katerih povzročitelji so naravni del okolja, v katerem živijo psi, in da so njihovi učinki močno odvisni od imunskega sistema in starosti obolelega psa.
Protozojske okužbe obstajajo že stoletja, vendar so z napredkom v diagnostiki postale bolj prepoznavne.
Z ustreznim zdravljenjem, higieno in preventivo lahko te bolezni uspešno obvladujemo brez nepotrebne panike.
Veterinarji, ki delajo v podeželjskem okolju in imajo izkušnje z rejno prakso, te bolezni obravnavajo z večjim pragmatizmom, saj jih poznajo kot nekaj običajnega in obvladljivega med drugim pri domačih živalih (konji, perutnina, krave, prašiči….), torej pristopajo k zdravljenju bolj praktično in brez skrbi, saj se vsakodnevno srečujejo s temi izzivi.
V nasprotju pa veterinarji v mestnih okoljih, ki se večinoma srečujejo s hišnimi ljubljenčki v notranjih prostorih, te bolezni včasih obravnavajo z večjo resnostjo, kar lahko povzroči dodatno paniko pri lastnikih.
Mladički, ki odraščajo pri odgovornih vzrediteljih imajo v prvih tednih življenja zelo čisto okolje. Takšna čistoča je ključnega pomena za zaščito ranljivih mladičev, vendar ima lahko za posledico tudi nekoliko manj razvito odpornost imunskega sistema na običajne patogene, saj imajo ti mladički zaradi sterilnega okolja manj možnosti, da se srečajo z mikroorganizmi, ki so del zunanjega okolja.
Ko ti mladički zapustijo sterilno okolje pri vzreditelju in se soočijo z naravnim svetom – pasjimi parki, zelenicami, pločniki, mlakami, lužami n drugimi psi – njihov imunski sistem prvič pride v stik s patogeni.
To je povsem normalen proces, ki pa lahko vodi do začasnih zdravstvenih težav, ki jih povzročijo protozoji.
Ti mikroorganizmi niso znak slabega in zanemarjenega prostora, temveč neizogiben del okolja, kjer se psi gibljejo.
Pomembno je vedeti, da večina psov okužbo preboli brez težav, saj se njihovi imunski sistemi hitro prilagodijo, problemi pa lahko nastanejo pri mladičih s še nerazvitim imunskim sistemom.
Pri zdravih odraslih psih so ti protozoji pogosto prisotni, ne da bi povzročali simptome.
Po različnih ocenah je v Evropi kar 20–40 % psov asimptomatskih prenašalcev protozojskih okužb, kot so giardija ali kokcidije – isospora.
To pomeni, da ti psi med nami živijo povsem normalno, ne da bi lastniki sploh vedeli za njihove okužbe.
Ravno zaradi tega se odgovorni vzreditelji odločamo, da ne dovolimo obiskovalcem z njihovimi psi v naše domove, da zaščitimo naše mladiče.
Čeprav je veliko ljudi ob tem užaljenih in pogosto trdijo, da je njihov pes zdrav, moramo vzreditelji postaviti zdravje naših psov in mladičev na prvo mesto. Vsaka okužba, ki bi jo morebiti prinesel drug pes v naše gospodinjstvo, bi bila lahko preveliko tveganje.
Prav zato se številni vzreditelji odločamo, da ne bomo ponujali storitev, kot so pasji hoteli ali saloni za nego živali, saj bi bilo to preveč tvegano za naše ljubljenčke.
Naše živali so naša odgovornost, in čeprav nas te odločitve včasih omejujejo, je pomembno, da delamo tako, da ne ogrožamo tistih, ki so nam najpomembnejši.
🐾Kje vse lahko psi pridejo v stik s protozojskimi okužbami?
Oociste so prisotne skoraj povsod in psi lahko pridejo v stik z njimi na mestih, ki jih pogosto smatramo za varne:
🐾Stoječe vode – jezera, mlake, blatne luže….,
🐾Pločniki, ceste…, – Po teh površinah hodijo številne živali in ljudje (psi, mačke, tudi divje gozdne živali), ki lahko pustijo mikroskopske sledi iztrebkov z oocistami parazitov. Potrebno je razumeti, da se kljub rednemu pobiranju iztrebkov za psi, lahko najdejo na pločnikih majhne količine iztrebkov v katerih so povzročitelji bolezni.
🐾 Dvorišča in vrtovi – Tudi na domačih površinah lahko drugi ljudje, psi in prostoživeče živali kontaminirajo okolje z iztrebki.
🐾Travniki in zelenice – Javno dostopne površine so pogosto kontaminirane z ostanki iztrebkov psov, mačk ali drugih živali.
🐾Pasji parki – Pasje parke obiskuje veliko psov, med katerimi so lahko asimptomatski prenašalci parazitov.
🐾 Pitna voda in stoječa voda (mlake, jezera, poplavljena in druga vlažna področja) – Oociste giardije so bile zaznane tudi v pitni vodi v Sloveniji, kar potrjujejo objavljene analize pitne vode
🐾Veterinarske ambulante, pasja frizerstva, pasje trgovine…, – Čeprav se ti prostori redno čistijo, lahko psi pridejo v stik z okuženimi živalmi ali površinami, ali pa jih na naše ljubljenčke prenesemo mi v kolikor smo se zadrževali tam.
🐾Pasja varstva in hoteli – Večje število psov na enem mestu pomeni večje tveganje za širjenje parazitov.
🐾Stanovanja in notranji prostor – Parazite lahko v hišo prinesemo na čevljih, oblačilih ali predmetih, ki so bili v stiku z okuženimi površinami.
🐾Vodovodno omrežje – zaradi svoje mikroskopske velikosti lahko ciste Giardie prehajajo tudi skozi filtracijske sisteme v vodovodnih omrežjih. Poleg tega so ciste odporne na običajne metode dezinfekcije, kot je kloriranje.
(v Sloveniji so prisotnost parazita Giardia lamblia potrdili v vodovodnem sistemu Postojna-Pivka v novembru 2023)
Iz vsega tega lahko pridemo do sklepa, da se kljub trudu, da bi svoje pse zavarovali pred okužbami, tega na normalen način enostavno ne da narediti, razen če jih predno gremo z njimi ven zavijemo v folijo in jih vozimo na sprehod v otroškem vozičku, to pa seveda ne gre🙈.
Če pa že pride do okužb je dobro vedeti, da za vse zgoraj omenjene bolezni obstajajo učinkovita, varna in cenovno dostopna zdravila.
Stik z mikroorganizmi je normalen del raziskovanja, življenja in krepitve imunskega sistema pri psih, zato je prav, da jim dovolimo, da na varen način spoznavajo svet in smo pri tem previdni, ter pripravljeni za primer, če nas presenitijo bolezni.
🐾Giardia pri psih – mikroskopski parazit in različni sevi
Giardia je parazit, ki povzroča prebavne težave pri številnih vrstah živali, vključno s psi.
Ta mikroskopski protozoj se deli na več različnih sevov (genotipov), ki imajo specifične gostitelje. Pomembno je omeniti, da pasji sev Giardia duodenalis (genotipi C in D) običajno ne okuži ljudi, saj je prilagojen psom.
Pri ljudeh se okužbe najpogosteje pojavijo zaradi genotipov A in B, ki jih najdemo pri ljudeh ali redkeje pri drugih živalih. To pomeni, da je tveganje za zoonotski prenos Giardia med psi in ljudmi zelo majhno.
Razumevanje teh razlik je ključno za obravnavo okužb pri psih in ljudeh, ter za pravilno preprečevanje širjenja.
Oociste so odporne na večino čistil in na veliko razkužil, uniči pa jih vroča para.
🐾Prenašanje giardije pri psih
Psi se okužijo z zaužitjem oocist, ki jih okužene živali izločajo z blatom. Oociste so zelo odporne in v okolju lahko preživijo tudi več mesecev, še posebej v vlažnih in hladnih razmerah.
Okužba se prenaša fekalno-oralno, bodisi preko kontaminirane vode, hrane, zemlje, obutve, predmetov ali neposrednega stika z okuženimi površinami.
Psi se ne morejo okužiti s človeškimi sevi (genotipi A in B), prav tako ljudje ne z njihovimi (C in D).
🐾Simptomi in potek bolezni
Po inkubacijski dobi, ki traja 7–10 dni, se Giardia naseli v tankem črevesu, kjer povzroči prebavne težave.
Pri psih so najpogostejši simptomi vodena driska, hujšanje, napihnjenost in dehidracija, občasna slabost in bruhanje. Nekateri psi so lahko asimptomatski prenašalci.
🐾Zdravljenje giardie pri psih
Za zdravljenje giardije pri psih se uporabljajo antiprotozojska zdravila:
— Fenbendazol (Panacur) – Pogosto zdravilo, ki je varno tudi za mladiče.
— Metronidazol (Flagyl, Metrovis) – učinkovit pri zmanjševanju simptomov in širjenja okužbe.
— Kombinacija fenbendazola in metronidazola – priporočljiva pri trdovratnih okužbah.
— Probiotiki: Niso zdravilo, vendar pomagajo obnoviti črevesno mikrofloro po zdravljenju
Trajanje zdravljenja običajno traja 3–7 dni, odvisno od resnosti okužbe.
🐾Kokcidioza pri psih – Isospora
Kokcidioza pri psih je parazitska bolezen, ki jo povzročajo protozoji iz rodu Isospora. Gre za pogosto okužbo prebavnega trakta, ki prizadene predvsem mladiče in pse z oslabljenim imunskim sistemom.
Isospora je specifična za pse, kar pomeni, da se bolezen ne prenaša na ljudi (ni zoonoza) in na druge živali.
Kokcidioza je poznana že od konca 19. stoletja in je razširjena po vsem svetu.
🐾Oociste in preživetje v okolju
Isospora se prenaša z oocistami, ki so zelo odporne na okoljske razmere. V vlažnem okolju lahko oociste ostanejo infektivne več mesecev. Njihova odpornost je izjemna, saj so odporne na številna čistila, vendar jih lahko uničijo visoke temperature (npr. para ali vrela voda).
🐾Prenašanje in inkubacija
Z zaužitjem infektivnih oocist iz onesnažene vode, hrane, zemlje ali predmetov. Psi se lahko okužijo tudi z zaužitjem vmesnih gostiteljev, kot so glodalci, ki nosijo tkivne ciste. Mladiči so najbolj dovzetni za okužbo, saj njihov imunski sistem še ni popolnoma razvit.Inkubacijska doba traja 4–12 dni, simptomi pa se pojavijo, ko se parazit razmnoži v črevesnih celicah.
🐾Simptomi so odvisni od resnosti okužbe:
Blage okužbe: Mehka ali vodena driska brez drugih opaznih znakov. Hude okužbe: Driska z dodatkom sluzi ali krvi, hujšanje, izguba apetita, bruhanje in dehidracija. V hujših primerih lahko pride do anemije ali celo smrti, zlasti pri zelo mladih ali oslabljenih psih.
Odrasli psi so pogosto asimptomatski prenašalci in lahko izločajo oociste v okolje.
🐾Zdravljenje kokcidioze – isospore pri psih
Zdravljenje je usmerjeno v uničenje parazita, lajšanje simptomov in preprečevanje ponovne okužbe. Na voljo so naslednja zdravila:
— Sulfadimetoksin (Albon):
Najpogosteje uporabljeno zdravilo za kokcidiozo pri psih.
Zavira razmnoževanje parazita.
Odmerjanje: Daje se 1-krat dnevno 5–10 dni (odvisno od resnosti okužbe).
— Toltrazuril (Baycox):
Učinkovito zdravilo, ki deluje na parazita v zgodnjih fazah življenjskega cikla.
Odmerjanje: Običajno se daje v enkratnem odmerku ali 2 dni zapored.
— Sulfamonometoksin-trimetoprim (Trisulfon): Kombinirano zdravilo, ki združuje sulfonamid in trimetoprim za povečano učinkovitost.
Odmerjanje: Običajno 5–7 dni, odvisno od resnosti okužbe.
— Ponazoril (Marquis Paste):
Pogosto uporabljeno zdravilo pri mladičih, vendar ni na voljo v vseh državah.
Daje se več dni zapored, odvisno od navodil veterinarja.
— Probiotiki: Niso zdravilo, vendar pomagajo obnoviti črevesno mikrofloro po zdravljenju
V hujših primerih se lahko kombinirajo sulfadimetoksin in toltrazuril za izboljšano učinkovitost. Pri zdravljenju je pomembno vzdrževanje hidracije, zlasti pri psih, ki so močno dehidrirani zaradi driske.
🐾Prebolevanje in imunost: Po okužbi lahko psi razvijejo delno odpornost na kokcidiozo, vendar ta ni popolna.
🐾Toksoplazmoza pri psih
Toksoplazmoza je parazitska bolezen, ki jo povzroča protozojski parazit Toxoplasma gondii. Ta okuži skoraj vse toplokrvne živali, pri čemer so mačke (in drugi felidi) glavni gostitelji, pri katerih poteka spolno razmnoževanje parazita.
Psi so vmesni gostitelji, pri katerih parazit oblikuje tkivne ciste, vendar ne izločajo oocist, zato niso neposreden vir okužbe za druge živali ali ljudi.
Toxoplasma gondii so prvič opisali leta 1908 v Tuniziji in Braziliji. Gre za enega najstarejših in najbolj prilagodljivih parazitov, ki je prisoten po vsem svetu. Oociste, ki jih izločajo mačke, so izjemno odporne in lahko v okolju preživijo več mesecev, zlasti v vlažnih in hladnih razmerah.
🐾Prenašanje in okužba pri psih
Psi se s toksoplazmozo okužijo na več načinov:
Zaužitje tkivnih cist: Uživanje surovega mesa ali drobovine okuženih živali, kot so glodalci ali ptice, druženje z okuženimi mačkami ali stik z njihovimi izločki.
Zaužitje oocist: Psi lahko zaužijejo oociste iz kontaminirane zemlje, vode ali hrane. To se pogosto zgodi, ko pridejo v stik z okoljem, kjer so iztrebki okuženih mačk. Prav tako se oociste prenašajo s predmeti in obutvijo…
Prenos preko vmesnih gostiteljev: Okužba se lahko prenese tudi preko zaužitja drugih živali, ki so nosilke parazita.
Oociste, ki jih zaužijejo psi, preidejo v aktivno obliko (trofozoiti) in nato oblikujejo tkivne ciste v organih, kot so mišice, pljuča ali možgani.
🐾Čas od okužbe do bolezni
Inkubacijska doba toksoplazmoze pri psih je odvisna od načina okužbe in količine zaužitih oocist ali tkivnih cist. Običajno se simptomi, če se sploh razvijejo, pojavijo v 5–23 dneh po okužbi.
🐾Simptomi pri psih
Večina psov okužbo preboli brez opaznih simptomov, vendar se pri oslabljenih psih ali mladičih lahko razvijejo klinični znaki, kot so driska, hujšanje in izguba apetita, apatičnost in letargija, težave z dihanjem (pljučnica), nevrološki simptomi (npr. napadi, tresenje, težave z ravnotežjem),
poškodbe jeter, vranice ali oči (redko).
🐾Zdravljenje toksoplazmoze pri psih
Zdravljenje toksoplazmoze pri psih temelji na uporabi antiprotozojskih zdravil in antibiotikov za zaviranje razmnoževanja parazita in obvladovanje simptomov. Najpogosteje uporabljena zdravila so:
— Klindamicin – Najpogostejša izbira za zdravljenje toksoplazmoze pri psih.
Odmerjanje: 10–20 mg/kg peroralno dvakrat dnevno za 2–4 tedne.
Učinkovito zavira razmnoževanje parazita.
— Sulfadiazin + Pirimetamin –
Kombinacija, ki zavira sintezo folne kisline, kar je ključno za razmnoževanje parazita.
Pogosteje se uporablja pri težjih primerih, vendar ima tveganje za stranske učinke, kot je anemija.
— Trimetoprim-sulfadiazin (TMS) –
Učinkovita alternativa klindamicinu.
Pogosto se uporablja pri psih, ki ne prenašajo klindamicina.
— Toltrazuril ali Ponazuril –
Redkeje uporabljena, vendar učinkovita pri zmanjšanju parazitske obremenitve.
V primeru hudih kliničnih znakov ali sistemskih okužb se lahko uporablja kombinirano zdravljenje. Pri psih z oslabljenim imunskim sistemom je zdravljenje lahko dolgotrajno.
🐾Prebolevanje in imunost
Psi, ki okužbo prebolijo, običajno razvijejo delno odpornost proti ponovni okužbi. Vendar parazit ostane v telesu v latentni obliki kot tkivne ciste, ki lahko ob oslabljenem imunskem sistemu postanejo aktivne in povzročijo ponovitev bolezni.
⚠️OPOZORILO: Ta članek je informativne narave in ne nadomešča veterinarskega nasveta.