


Tri hiše. Trije psi.
1️⃣ Pred prvo hišo je pes zaprt v pesjaku
2️⃣ Pred drugo hišo je pes privezan na verigo
3️⃣ Pred tretjo hišo stoji kovinska sobna kletka, ki je zadnja leta žal postala zlati standard za preživljanje prostega časa psov, ko lastnikov ni doma (služba, opravki intd…) – V NJEJ JE ZAPRT PES – NE SAMO NEKAJ UR DNEVNO, AMPAK VEČINO DNEVA (8 ur ponoči + 8 do 12 ur dopoldan in del popoldneva, ker so ljudje vezani na opravke pa pogosto še več)
V vseh treh primerih so jih lastniki ponoči zaprli ali priklenili in šli spat.
Zjutraj so jih za kratek čas spustili ven, da so opravili potrebo in morda, kaj pojedli, nato pa so jih znova zaprli ali privezali in odšli v službo.
Vrnejo se ob treh popoldne.
Pogosto ob štirih, ali petih, ker je potrebno po vsakdanjih opravkih.
Kateri od psov bo sprožil največje ogorčenje? Če ga bo sploh?
1️⃣ Pes v pesjaku? — MORDA
2️⃣ Pes na verigi? — VERJETNO
3️⃣ Pes v sobni kletki, ki je tokrat za spremembo zunaj, da jo vidijo vsi, ki hodijo mimo, in ni več skrita med štirimi stenami, kot je bila prejšnje dni, mesece, leta? — ZAGOTOVO
Tokrat bi ljudje ukrepali:
📣 Pisale bi se objave
📞 Klicali bi inšpekcijo
📰 Novinarji bi želeli zgodbo
📝 Pojavila bi se peticija
A do tega ne pride.
Ker kar je očem skrito, ne obstaja.
In čeprav se to dogaja vsak dan, v resnici ostaja nevidno.
Ko se prične iskati krivca pride na dan najbolj pristna oblika človeškega sprenevedanja?
»Jaz nisem kriv. On je!«
V praksi izgleda pa tako:
➡️ Tisti, ki imajo pse v sobnih kletkah, obsojajo tiste, ki jih imajo na verigah in v pesjakih.
➡️ Tisti, ki jih imajo v pesjakih, obsojajo tiste, ki imajo pse na verigah in v kletkah.
➡️ Tisti, ki imajo pse na verigah, so modro tiho … in pogosto pridejo najbolje skozi.
In svet gre dalje.
Vsak dan isto.
Psi gledajo v svet. In svet gleda stran.
Zato jih ne vidimo v oči.
Ker če bi jih …
bi videli dušo.
In če bi videli dušo,
danes ne bi životarili, ampak živeli.
Večina psov čaka … in dočaka.
Kletka ali pesjak so zanje le vmesni čas, da njihovi ljudje prispejo domov.
A nekateri psi bodo čakali vedno.
Zanje ni: »potem, popoldan, zvečer, ali jutri«.
Zanje je čakanje vse, kar imajo.
In ko končno ne bodo čakali več,
jih ne bo več med nami.
»Dobrobit živali ne sme biti samo stvar mnenja, biti mora predvsem stvar strokovnosti in razumevanja njihovih fizioloških, vedenjskih in čustvenih potreb.« — dr. Marc Bekoff
(izhaja iz njegovih del The Emotional Lives of Animals in Why Dogs Hump and Bees Get Depressed)
❗To ni zapis proti kletkam, niti proti njihovi premišljeni rabi.
To je zapis proti pretiravanju z njimi.
Proti tihemu in sistematičnemu nadomeščanju odnosa s prostorom, ki nima izhoda.
❓To je vprašanje:
“Zakaj nas stiska zaboli šele, ko je pred našimi očmi?”
»Kletka, ki omeji gibanje in onemogoči odziv na osnovne telesne dražljaje, postane prostor pasivne stiske – ne počitka.« — dr. Daniela Millsa (University of Lincoln, raziskave o stresu in omejevanju vedenja)
🐾 Kako dolgo je dopustno, da je pes zaprt v kletki, ne da bi to pomenilo mučenje?
Primerjava z otrokom ponudi jasen okvir:
Otrok je lahko v ograjenem spalnem prostoru (kinderbettu) ponoči, ko spi, in morda kratek čas čez dan za popoldanski počitek.
A ves dan, več ur zapored, dan za dnem bi razumeli kot pomanjkanje skrbi, pozornosti in prostorske svobode.
Pri psih ni nič drugače.
Pes potrebuje možnost gibanja, odziva na telesne dražljaje in socialno interakcijo.
Kletka je lahko varno zavetje, a le če jo pes prostovoljno uporablja in če v njej ni zaprt dalj časa brez prekinitve.
🔹 Strokovnjaki s področja vedenjske medicine opozarjajo, da dolgotrajna omejitev gibanja brez zadostnih izhodov povzroča stresne odzive, ki vplivajo na imunski, prebavni in živčni sistem psa.
🔹 Časovna meja je odvisna od posameznega psa, a splošno velja, da naj bo zaprtje v kletki omejeno na nekaj ur dnevno, s pogostimi prekinitvami za gibanje, interakcijo in izločanje.
🔹 Nočno bivanje v kletki je sprejemljivo, če pes spi, ima dovolj prostora, ni fizično omejen pri iztegu telesa in se zjutraj lahko nemoteno odpravi na potrebo.
»Dolgotrajna omejitev gibanja brez možnosti odziva na osnovne potrebe povzroča fiziološki in psihološki stres.«
— dr. Karen Overall, Manual of Clinical Behavioral Medicine for Dogs and Cats
🐾Obstajajo lepe alternative
➡️ Za zunanje pse – ograja okoli hiše (+ pesjak za občasno priprtje)
➡️ Za notranje pse – varnostne ograje, ki omogočajo gibanje, nadzor in občutek pripadnosti ( prostorna kletka naj bo za samo občasno uporabo, brez prisile in z upoštevanjem psihofizičnih potreb psa)
Kletka je lahko brlog,
če jo pes izbere sam,
če so vrata odprta in,
če je prostor za počitek, ne pa nadomestilo
za gibanje, stik in izražanje njegovih naravnih potreb.


🐾 Ko pes ne more na potrebo: posledice zadrževanja
»Ko se osnovne potrebe ne morejo izraziti, se telo odzove z dvigom stresnih hormonov. To ni vedenjski problem. To je biološki alarm.« — dr. Sophie Yin in dr. Karen Overall
Potreba po uriniranju in iztrebljanju pri psih ni odvisna od človeškega urnika. Telo psa deluje neprekinjeno, tako podnevi kot ponoči.
Ledvice ves čas filtrirajo tekočino in polnijo mehur z urinom, črevesje pa se giblje v stalnem ritmu in potiska blato proti izhodu.
To so osnovni biološki procesi, ki jih ni mogoče »ustaviti« ali »preložiti« po volji človeka.
Tudi, če pes med spanjem ali v času počitka začuti potrebo po izločanju, a nima fizične možnosti, da bi opravil potrebo, lahko pride do naslednjih posledic:
🔸 Težave z mehurjem draženje sluznice, zadrževanje urina, nastanek kristalov, vnetje mehurja – cistitis);
🔸 Nehoteno izločanje (kar lahko povzroči zmedenost, nemir in padec občutka varnosti) ;
🔸 Spremembe v črevesju (zadrževanje blata vpliva na gibljivost črevesja, mikrobiotsko ravnovesje in povečuje tveganje za zaprtje, napihnjenost in bolečine);
🔸 Povišanje stresnih hormonov (dolgotrajno zadrževanje aktivira simpatični živčni sistem (»boj ali beg«) in sprošča kortizol, kar vpliva na imunski, prebavni in srčno-žilni sistem);
🔸 Znižanje odpornosti (dolgotrajna izpostavljenost stresu oslabi imunski odziv in poveča dovzetnost za okužbe);
🔸 Motnje v spanju in regeneraciji (pes, ki ne more izpolniti osnovne potrebe, ne more sproščeno zaspati ali se globoko regenerirati);
🔸 Povečana razdražljivost (psihofizični stres se lahko izraža tudi kot nemir, lajanje, nervoza ali umik vase)
Pes ob takih omejitvah doživlja fizično nelagodje, čustveno stisko in notranjo napetost.
Občutek, da ne more reagirati na klic svojega telesa, povzroča nemoč in izgubo nadzora, kar lahko vodi v vedenjske težave ali razvoj naučene nemoči.
»Zadrževanje izločanja ni nevtralno dejanje. Je stresor, ki vpliva na celoten organizem, od ledvic, črevesja, do imunskega sistema in psihe.« — dr. Patricia McConnell
🐾Zato
Kletka naj bo izjema … ne navada.
Naj bo pomoč … ne nadomestek.
Naj bo prostor, kjer lahko pes mirno zaspi in odide na potrebo, ko to začuti, ne pa prostor, kjer mora molče zadrževati.
Kajti tudi pes ima telo, ki čuti,
in potrebe, ki jih ne more premostiti.
Naj bo to dovolj, da se vprašamo:
Koliko psov ostaja nevidnih, ker smo se navadili, da jih ni?
»Psi imajo čustva, spomin, občutek za pravičnost in sposobnost trpljenja. Če jih omejimo brez možnosti odziva, trpijo v tišini.« — dr. Marc Bekoff, The Emotional Lives of Animals

🐾Kaj pa pravi zakon?
🔸 Zakon o zaščiti živali (ZZZiv)
1. člen
»Živali so čuteča bitja. Njihovo varstvo temelji na odgovornosti človeka do živali kot živih bitij, sposobnih čutenja.«
➡️ Pes ima po zakonu status čutečega bitja. Vsako bivanje, ki mu povzroča telesno ali vedenjsko stisko, ni dopustno – ne glede na to, kako ga človek sam poimenuje ali opravičuje.
3. člen
»Mučenje živali je vsako ravnanje, ki povzroči trpljenje, bolečine, poškodbe ali pogin živali.«
➡️ Dolgotrajno zapiranje psa v prostor, kjer ne more vstati, se obrniti, se umakniti od iztrebkov ali opraviti potrebe, lahko pomeni pasivno obliko mučenja – tudi če ni vidnih poškodb.
7. člen
»Skrbnik mora živali zagotoviti primeren življenjski prostor, oskrbo, nadzor, možnost gibanja ter varstvo pred nevarnostjo in boleznijo.«
➡️ Življenjski prostor psa mora omogočati:
• vsakodnevno gibanje
• počitek v suhem in čistem okolju
• neoviran dostop do pitne vode
• možnost odziva na telesne potrebe, tudi izločanje
Če kletka teh pogojev ne omogoča, ne gre več za pripomoček, ampak za neustrezen bivalni prostor, kar je v nasprotju z zakonom.
🔸 Pravilnik o zaščiti hišnih živali
(Uradni list RS, št. 51/09, 89/14)
25. člen – Bivalni prostor za psa
»Če je pes stalno ali večino časa nastanjen v ograjenem prostoru ali ograjenem prostoru z uto (v nadaljevanju: pesjak), mora imeti na voljo naslednjo najmanjšo površino:
– do 20 kg: 6 m²
– nad 20 kg: 8 m²«
➡️ Pesjak je v tem pravilniku opredeljen kot vsak ograjen prostor, kjer pes preživi večino časa – tudi če je v notranjih prostorih ali opremljen z uto. Lokacija ni določena.
➡️ Če je pes v stanovanju zaprt v kletko, ograjen prostor, box ali sobno uto več ur dnevno, se ta prostor po funkciji šteje kot pesjak in zanj veljajo vsi predpisani pogoji:
• ustrezna kvadratura
• zadostna svetloba in zračenje
• možnost izločanja in počitka
• dostop do vode
🔸 Kaj pomeni pojem “uta” v zakonu
Pravilnik govori o “ograjenem prostoru z uto” – to pomeni:
• pesjak je prostor za gibanje
• uta je zaščiten prostor za počitek znotraj pesjaka
➡️ Če psa zaklenemo v uto (npr. sobno kletko) in mu onemogočimo dostop do prostora za gibanje, nimamo več ustreznega bivalnega prostora.
➡️ Uta ni prostor, v katerega psa zapremo. Je prostor, v katerega se pes po svoji izbiri umakne.
Če je pes v taki “uti” zaklenjen več ur dnevno, brez možnosti gibanja, izločanja, vode in svetlobe, ne gre več za počivališče – temveč za omejevalni prostor.
To lahko pomeni tudi pasivno obliko mučenja z opustitvijo skrbi.
🐾Kaj vse to pomeni v praksi?
Če pes biva v kletki večino dneva, in:
• nima 6 m² prostora (če tehta do 20 kg)
• nima možnosti za gibanje
• nima ločenega prostora za izločanje in počitek
• nima dostopa do pitne vode
… potem ta prostor ne izpolnjuje pogojev iz 25. člena Pravilnika o zaščiti hišnih živali in krši 7. člen ZZZiv.
V primeru, da takšna nastanitev povzroča stisko, nelagodje ali spremembe v vedenju, pa je lahko govora tudi o kršitvi 3. člena ZZZiv, torej o pasivni obliki mučenja.
🐾Je dolgotrajno zapiranje psa v kletko prekršek ali že kaznivo dejanje
Mnogi še vedno verjamejo, da je zapiranje psa v kletko zasebna stvar in ne pravna vprašljivost.
A Zakon o zaščiti živali (ZZZiv) in Kazenski zakonik (KZ-1) jasno opredeljujeta, kdaj ravnanje preseže mejo dopustnega.
Odgovornost je lahko prekrškovna ali kazenska, odvisno od trajanja, posledic in namenov ravnanja.
⚖️ Kaj določa zakon – kazni in sankcije
🔸 PREMALO PROSTORA, A BREZ ZNAKOV TRPLJENJA
– Opredeljeno kot prekršek po 7. členu ZZZiv
– Globa: od 200 € do 800 € za fizične osebe (lahko tudi do 1200 € za pravne osebe)
🔸 DOLGOTRAJNO ZAPIRANJE PSA Z VEDENJSKIMI ALI TELESNIMI ZNAKI TRPLJENJA
– Opredeljeno kot kaznivo dejanje mučenja živali
– Zajeto v 3. členu ZZZiv in 344. členu KZ-1
– Kazenska sankcija: denarna kazen ali zaporna kazen do 3 let
🔸 POMANJKANJE DOSTOPA DO VODE ALI ONEMOGOČENO IZLOČANJE, ČE ŽIVAL ZARADI TEGA TRPI
– Običajno gre za kazensko odgovornost zaradi mučenja z opustitvijo dolžne skrbi
– Zajeto v KZ-1, 344. člen (v povezavi z ZZZiv)
– Kazenska sankcija: denarna kazen ali zaporna kazen do 3 let
344. člen KZ-1: Kdor brez upravičenega razloga ubije ali muči žival, ji povzroča trpljenje ali jo zapusti v stanju nemoči, se kaznuje z zaporom do treh let.
(KZ-1, Uradni list RS, št. 55/08 s spremembami)
📌 Opomba:
Vsak pes je drugačen. Glede uporabe kletke ali omejitev gibanja se posvetujte z veterinarjem.
Pasje telo nima gumba za pavzo. Potrebe se ne ustavijo, če jih mi ne vidimo.
Viri:
Bekoff, M. (2007). The Emotional Lives of Animals: A Leading Scientist Explores Animal Joy, Sorrow, and Empathy – and Why They Matter. New World Library.
Overall, K. L. (2013). Manual of Clinical Behavioral Medicine for Dogs and Cats. Elsevier.
Seligman, M. E. P. (1972). Learned Helplessness. Annual Review of Medicine, 23(1), 407–412.
McConnell, P. (2002). The Other End of the Leash: Why We Do What We Do Around Dogs. Ballantine Books.
Mills, D. & Hall, S. S. (2014). Animal-assisted interventions: Making better use of the human–animal bond. Veterinary Record, 174(11), 269–273.
Yin, S. (2009). Low Stress Handling, Restraint and Behavior Modification of Dogs & Cats: Techniques for Developing Patients Who Love Their Visits. CattleDog Publishing.
Becker, K. (2021). The Forever Dog: Surprising New Science to Help Your Canine Companion Live Younger, Healthier, and Longer. Harper Wave.
Dunbar, I. (2010). Before and After Getting Your Puppy: The Positive Approach to Raising a Happy, Healthy, and Well-Behaved Dog. New World Library.
Grandin, T. & Johnson, C. (2009). Animals Make Us Human: Creating the Best Life for Animals. Houghton Mifflin Harcourt.
Haug, L. I. (2008). Recognizing and Managing Behavioral Problems in Dogs and Cats. Veterinary Clinics of North America: Small Animal Practice, 38(5), 971–989.
📌 Pomen čuječnosti in vedenjskih posledic omejevanja gibanja v času budnosti bo obravnavan v ločenem prispevku