🐾 Kletka

🐾 Izvor besede “kletka”

Beseda “kletka” izhaja iz staroslovanske besede klėtĭ, ki je pomenila zaprt notranji prostor, sobo brez oken, shrambo, majhno zaprto sobo. Kletka je torej pomanjševalnica od “klet”, majhen, utesnjen, zaprt prostor. 

Zgodovinsko gre za prostor, ki je služil shranjevanju ali omejevanju. Fizično in vedenjsko. Pomen besede je vedno vključeval neko obliko izolacije in nadzora.

🐾Zgodovinski pomen in družbeni kontekst

Kletke so v zgodovini uporabljali:

— za ujetništvo ljudi, kot sredstvo kaznovanja ali poniževanja (sramotilne naprave, viseče kletke, zaporne celice brez dostopa do naravne svetlobe),

— za omejevanje živali, zlasti v cirkusih, na sejmih, v zasebnih zbirkah in v lovskih taborih,

— za laboratorijske živali, ki so bile v kletkah pogosto celo življenje, izpostavljene eksperimentom brez možnosti pobega ali izbire,

— za nadzor in omejevanje ranljivih ljudi – otroke v sirotišnicah, bolnike v psihiatričnih ustanovah, osebe z motnjami v razvoju ali gibalno oviranostjo.

Še danes kletka simbolizira nadzor, zaprtost, nesvobodo, izgubo samostojnosti. Pogosto se pojavlja tudi kot prispodoba za duševne ali čustvene omejitve: biti v kletki lastnega uma, ujet v kletko preteklosti, živeti v zlati kletki.

🐾Pomen v angleščini in nemščini

ANGLIJA: 

— crate – na videz milejša beseda, ki pomeni zaboj ali nosilka; uporablja se v pasji industriji za crate training. Kljub mehkejši besedi gre še vedno za omejitev prostora in gibanja.

— cage – kletka z rešetkami, bolj ostra in izrazito negativna.

— kennel – pomeni zavetišče, pesjak ali bivalni prostor, kjer je pes fizično ločen od ljudi.

NEMČIJA:

— Käfig – neposreden prevod besede kletka, z močno negativno konotacijo.

— Box – blaži zven besede, pogosto uporabljen za pasje transportne bokse.

— Hundebox / Transportkäfig – uradni izrazi, uporabljeni v zakonodaji in navodilih za prevoz živali.

V vseh jezikih obstaja tendenca, da se dejanski pomen prikrije z mehkejšimi izrazi, a funkcija ostaja enaka: prostorska omejitev brez svobodne izbire.

🐾Etološki in fiziološki vidik omejevanja

V naravi živali nikoli prostovoljno ne bivajo v prostoru, iz katerega ne morejo oditi. Tudi ko gradijo brloge, imajo vedno vsaj en, pogosto dva izhoda, ki jim omogočata pobeg pred nevarnostjo. Brlog ni kletka.

Brlog je varen prostor, ki ga žival zapusti, ko želi. Kletka pa je prostorska past nadzorovana s strani nekoga drugega.

Pri psih, zlasti mladih in občutljivih, dolgotrajna zaprtost v kletki lahko vodi v:

— naučeno nemoč, kjer pes ne izraža več potreb,

— motnje v prebavi in uriniranju (zadrževanje, zaprtost, vnetja),

— psihološki stres, ki se kaže kot nemir, lajanje, grizenje kletke, včasih tudi avtoagresija,

— razpad osnovnega vedenjskega reda, zlasti če pes izgubi občutek, da lahko gre na potrebo stran od prostora, kjer spi.

“Tiščanje na potrebo” ni vedenje, temveč fiziološki odziv:

— Ko se mehur ali črevesje napolni, senzorični receptorji pošljejo signal v živčni sistem, ki sproži refleks izločanja. Pes postane nemiren, kroži, cvili, a če je v kletki, se odziv ne more sprostiti.

S ponavljanjem takih izkušenj se žival nauči, da ni slišana in neha izražati svoje potrebe. To ni znak prilagoditve, temveč posledica obupa.

🐾Psihološki vpliv kletke na človeka

Beseda “kletka” ni nikoli nevtralna. V simbolnem pomenu predstavlja:

— ujetost,

— kontrolo nad telesom in vedenjem,

— odsotnost izbire,

— socialno izolacijo.

V zaporu imajo ljudje stranišče znotraj celice. Tudi kadar gre za strogi nadzor, jim je omogočeno, da se odzovejo na osnovne fiziološke potrebe. Pes v kletki te možnosti nima.

Tudi pri bolnikih z duševnimi motnjami se v sodobni etiki odstopa od uporabe mehanske prisile, ker je kletka ali vezava ponižujoča, nevrološko travmatična in v nasprotju s človekovim dostojanstvom.

Ko človek uporablja kletko, bodisi za žival bodisi kot prispodobo ne more povsem prezreti njene resnične moči. 

Kletka ni le fizični predmet, ampak nosi s seboj globok občutek ujetosti. To potrjujejo tudi izrazi, ki jih pogosto uporabljamo v vsakdanjem jeziku:

– »živim v zlati kletki«, kadar imamo vse razen svobode

– »ujem v svojem telesu«, kadar telo ne uboga več duha

– »miselna kletka«, kadar nas omejujejo lastne misli in strahovi

Vse to govori eno: kletka nikoli ni nevtralna. Vedno v sebi nosi pomen omejitve, tudi če ji rečemo “hiška”.

To niso samo naključne besede. So dokaz, da kletka sproža čuten odziv tudi pri človeku. 

Pomeni izgubo nadzora, dostojanstva in svobode.

🐾Kdaj je uporaba kletke upravičena

Nekateri pse zapirajo v kletko kazensko, kot posledico nezaželenega vedenja. 

To je ena največjih napak, kar jih lahko storimo. Kletka, če že obstaja v življenju psa, ne sme postati prostor kazni. 

Postati bi morala varno zavetje, prostor, ki ga pes doživlja kot nagrado, ne kot kazen.

Pes, ki je kaznovan s kletko, začne ta prostor povezovati z osamljenostjo, odvzemom bližine, izgubo občutka varnosti. 

Pes, ki je sicer rad ob ljudeh, naenkrat ostane sam, zaprt, brez razumevanja, zakaj. 

Ne bo premišljeval o svojem dejanju, le občutil bo izgubo stika, bližine in varnosti.

Tak pes ne gradi zaupanja, ampak gradi strah.

Še posebej zaskrbljujoče je, da takšno prakso včasih zagovarjajo tudi nekateri kinologi, inštruktorji ali samooklicani pasji terapevti. 

Zato naj vsak, ki išče strokovnjaka za vedenje, šolanje ali svetovanje, vedno postavi jasno vprašanje: 

»Kakšno mnenje imate o uporabi kletke?«

Odgovor na to vprašanje razkrije več, kot se zdi. 

Če nekdo vidi kletko kot kazen, potem večinoma razmišlja v smeri prisile, kontrole in ukazovanja. Tak človek psa ne vidi kot čuteče bitje z notranjimi potrebami, ampak ga vidi, kot nekaj, kar je treba ‘popraviti’.

Če pa nekdo reče, da kletko uporablja le takrat, ko je psu varna in prijetna, kot zavetje, kamor se pes sam umakne, nikoli kot sredstvo kazni, potem je to človek, ki razume odnose. 

Tudi če kletko uporablja, mora biti jasno: pes mora imeti občutek, da v njej ni pod prisilo in zato, ker bi bil kaznovan. 

Kletka ne sme biti prostor osame ali odvzema, temveč zatočišče, kjer se pes počuti varno.

To je pomembna razlika: ali kletko vidimo kot nagrado in varnost ali kot orodje za kaznovanje. In to razkriva, kako nekdo razmišlja o odnosu s psom: 

— ali temelji na spoštovanju in razumevanju, ali 

— na nadzoru in pokorščini.

Kletka ni prostor, kjer naj bi pes ‘premislil’ o svojem obnašanju in naj ne bo kazen! 

Če že obstaja, mora postati varen prostor. Tako kot soba, kamor se zatečemo, ko potrebujemo mir, ne pa, kot prostor, v katerega nas zaklenejo, ko nismo pokorni. 

Kletka ni zloraba sama po sebi. 

Lahko je orodje za zaščito, če je uporabljena ob upoštevanju fizične in čustvene varnosti živali:

— pri transportu (letalski, avtomobilski),

— po operaciji, kadar je nujno omejiti gibanje za celjenje ran,

— kot prostovoljna izbira živali, ki ima vedno možnost izhoda,

— časovno omejeno, ob stalnem opazovanju in spoštovanju živalskih potreb.

Uporaba kletke postane zloraba, kadar:

— nadomesti prisotnost in odnos,

— je sredstvo za učenje čistoče, pod prisilo,

— postane dnevna praksa zaradi udobja skrbnika,

— je žival zaprta več ur skupaj brez možnosti odziva na svoje telesne potrebe. (Kot bi človeka zaklenili v sobo brez stranišča in brez možnosti, da se odzove, ko se oglasi potreba po izločanju)

Nekateri pse celo kaznujejo, če se v kletki polulajo ali pokakajo. 

Takšno dejanje ni le neučinkovito, ampak je tudi barbarsko. 

Kaznovati žival zaradi potrebe, ki je ni mogla nadzorovati, pomeni kaznovati telo, ki je preseglo svojo mejo. 

To ni vzgoja. To je nasilje prikrito kot učenje. 

To je praksa, ki jo številni vedenjski strokovnjaki označujejo kot obliko čustvene in telesne zlorabe.

 🐾Sklep: kletka ni brlog

Kletka ni brlog. Brlog ima izhod. Pogosto dva. 

Brlog je prostor, ki ga žival izbere in ga lahko zapusti. 

Kletka ima ključ in ta ni v njenih tacah.

Kletka je fizična meja, ki jo določi nekdo drug.

Uporaba kletke za učenje čistoče pomeni, da od psa zahtevamo nekaj, kar ni fiziološko naravno in zdravo. 

” kletko lahko pokrijemo z dekorativno odejo, ji rečemo hiška in jo postavimo poleg postelje za okras, a kletka ostaja vedno kletka. Tisto, kar loči odgovorno uporabo od zlorabe, ni videz, temveč namen.” — Eterra Stone

Kletka ni prostor, kjer se gradi odnos.

Lahko je orodje, a če z njo nadomestimo razumevanje, postane ovira.

Tudi če je zlata.

»Uporaba prisilnih sredstev, kot je omejevanje prostora je travmatična in povzroča dolgotrajne psihološke posledice.«

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO)

(QualityRights guidance, 2019)

🐾OPOZORILO: Uporaba kletke naj bo skrbno premišljena

Kletka ni nadomestilo za odnos, gibanje ali odziv na osnovne potrebe psa.

Njena uporaba je lahko varna le, kadar jo spremlja razumevanje, opazovanje in spoštovanje naravnega ritma živali. V vseh drugih primerih lahko pomeni tveganje za njeno fizično in psihično zlorabo.

Strokovno opozorilo:

Veterinarji opozarjajo, da dolgotrajno zadrževanje izločanja (urina ali blata) povečuje tveganje za vnetje mehurja, ledvične zaplete, prebavne tezave, stresno vedenje in razvoj naučene nemoči. 

Vpliva pa tudi na imunski in živčni sistem.

Uporabljajte kletko le: 

– kadar gre za varnost pri transportu,

– po operaciji, če to izrecno priporoči veterinar,

– če ima pes možnost prostovoljnega vstopa in izstopa,

– časovno omejeno in ob nadzoru.

Ne uporabljajte kletke: 

– za prisilno učenje čistoče,

– kot sredstvo kaznovanja ali izolacije,

– kot nadomestek za stik, sprehod ali prisotnost,

POMEMBNO: če pes v njej opravi potrebo – to ni neposlušnost, temveč znak stiske.

Priporočilo za skrbnike:

Če niste prepričani glede uporabe kletke, se predhodno posvetujte z veterinarjem. 

Vsaka žival je edinstvena. Vsak odnos pa bi moral temeljiti na spoštovanju, ne na prisili.

Kletka je lahko orodje.

A odnos, ki ga zapremo v kletko, v resnici ni več odnos.

 Viri

– Becker, K. & Habib, R. (2021). The Forever Dog: Surprising New Science to Help Your Canine Companion Live Younger, Healthier, and Longer. Harper Wave.

– Donaldson, J. (2013). The Culture Clash: A Revolutionary New Way of Understanding the Relationship Between Humans and Domestic Dogs. Dogwise Publishing.

– Grandin, T. (2006). Animals in Translation: Using the Mysteries of Autism to Decode Animal Behavior. Scribner.

– Perry, B. D. & Winfrey, O. (2021). What Happened to You? Conversations on Trauma, Resilience, and Healing. Flatiron Books.

– Maté, G. (2008). In the Realm of Hungry Ghosts: Close Encounters with Addiction. Vintage Canada.

– Foucault, M. (1975). Discipline and Punish: The Birth of the Prison. Vintage Books.

– UN-Water. (2017). Sanitation as a Human Right. Dostopno na: www.unwater.org

– Human Rights Watch. (2017). Going to the Toilet When You Want: Sanitation as a Human Right. Dostopno na: www.hrw.org

– OSHA. (1998). Interpretation of Toilet Facilities Standard. U.S. Department of Labor.

– CDC/NIOSH. Occupational Health Guidelines: Access to Sanitation for Workers. www.cdc.gov